Od šole do pisarne brez predolgih postankov

Ljubljana – Na začetku leta je bilo v državi 309.000 mladih, od katerih jih je bila več kot polovica vpetih v formalno izobraževanje. Kar dve tretjini menita, da šolsko in univerzitetno izobraževanje ni dovolj prilagojeno potrebam trga dela, 40 odstotkov pa jih dvomi, da bodo zaposlitev našli. Rezerve se skrivajo v aktivnejšem izvajanju vajeništev in pripravništev.

Mednarodni dan mladih, mednje uvrščamo vse stare med 15 in 29 let, na pobudo Združenih narodov praznujemo že devetnajstič. Vsako leto osvetlijo nekatere izzive, s katerimi se ta skupina spoprijema; letos so v žarišče postavili večjo dostopnost izobraževanja.

Na pristojnem ministrstvu v ta namen danes pripravljajo sprejem za predstavnike mladinskih organizacij, kjer bodo iskali poti za izboljšanje njihovega položaja. V mladinskem svetu ter dijaški in študentski organizaciji pa bodo opozorili na vse bolj perečo stanovanjsko problematiko, ki jo na poti osamosvajanja občutijo mladi, začenši z iskanjem študentske postelje v prestolnici.

Zaplete se že pri fleksibilnem načinu njihovega zaposlovanja, na podlagi katerega le stežka pridejo do posojila za nakup stanovanja, slaba je tudi ponudba najemniških stanovanj. Medtem ko jih ima med vsemi zaposlenimi pogodbo za nedoločen čas 84 odstotkov, je takšnih med mladimi le 54 odstotkov. Njihova povprečna bruto plača se ustavi pri 1300 evrih, kar pomeni, da dosegajo zgolj tri četrtine povprečne plače vseh zaposlenih.

V sindikatu Mladi plus opozarjajo, da postaja trg dela vse bolj negotov, kar podkrepijo z julijskimi podatki o brezposelnosti: med vsemi brez dela je bilo kar 18 odstotkov mladih. Prav tako presenetljivo je, da strah pred brezposelnostjo, kljub gospodarski rasti, med mladimi narašča. Tako namreč kaže letošnja raziskava Slovenska mladina.

​


 

Vajeništvu premalo pozornosti

Številne organizacije, nazadnje prav sindikat, poudarjajo, da sta izobraževalni sistem in trg dela pri nas premalo povezana. Čeprav poznamo dobre prakse, kot sta vajeništvo in pripravništvo, jih ne izkoriščamo dovolj. Z anketo so ugotovili, da 95 odstotkov vajencev sicer pravi, da so pridobili veščine in kompetence s svojega področja in da so bili bolj zaposljivi, vendar je njihovo delo pogosto prišlo v navzkriž z učnim načrtom ali pa je bilo enolično, od kuhanja kave do pometanja tal.

Tri četrtine vajencev priznava, da ne poznajo svojih pravic po vajeniški pogodbi. Polovica jih je niti ni prebrala, desetina med njimi pa ni vedela, kdo je njihov mentor. V sindikatu zato pozivajo ministrstvo za izobraževanje, naj več prizadevanj usmeri v promocijo te oblike izobraževanja, tako s celoletno kampanjo kot s postavitvijo spletnega mesta z vsemi potrebnimi informacijami.

Bolj na trhlih nogah je sistem pripravništev, saj manjka prostih mest za njegovo opravljanje, nezadostno je tudi financiranje. Po besedah predsednice sindikata Tee Jarc požar resda gasijo z evropskimi sredstvi, a je nanje treba čakati, mladi in njihovi potencialni delodajalci pa zaradi tega ne morejo dela načrtovati vnaprej. Podatki državnih statistikov, objavljeni minuli teden, sicer kažejo, da so mladi ne glede na ranljiv položaj, ki ga imajo na trgu dela in stanovanjskem trgu, bolj zadovoljni s svojim življenjem kot preostale starostne skupine.


 

Informacijska točka za reintegracijo

Čeprav se mladi vse bolj izseljujejo iz države, se jih vse več tudi vrača, je pokazala raziskava. Da bi jih še bolj spodbudili k vrnitvi v domovino, so na uradu za Slovence po svetu naklonjeni kroženju možganov, denimo s povezovanjem slovenskih izobražencev v tujini z domačim znanstvenim, kulturnim in gospodarskim prostorom.

Poudarjajo pa, da zagotavljanje pogojev za vračanje domov presega njihove pristojnosti, saj je to kompleksen sklop, od davčne politike do odnosa gospodarstva do »povratnikov« ali priznavanja izobrazbe, pridobljene v tujini. Zato med drugim podpirajo društvo v tujini izobraženih Slovencev, ki krepi sodelovanje med njimi in raziskovalno-izobraževalnimi ustanovami, gospodarstvom ter drugimi zainteresiranimi. Društvo, ki v petnajstih državah šteje 1500 članov, spodbuja državo k odpravljanju ovir za vračanje.

Urad si v prihodnosti želi odpreti informacijsko pisarno, ki bi morebitnim povratnikom ali potomcem slovenskih rojakov pomagala pri vseh opravilih in postopkih, potrebnih za poslovno, študijsko ali osebno reintegracijo v našo družbo. Njen sedež bi bil zunaj naših meja.