Mlada generacija je bolj optimistična od starejših

Združeni narodi so leta 1999 sklenili, da bi 12. avgusta po vsem svetu praznovali mednarodni dan mladih. Ideja o praznovanju dneva mladih pa je, kajpada, starejšega datuma. Josip Broz se je leta 1957 odločil, da svoj rojstni dan podari jugoslovanski mladini, v zameno pa mu bo mladina 25. maja, ko je Tito uradno praznoval življenjski jubilej (v resnici se je rodil 7. maja), prinesla štafeto mladosti. Papež Janez Pavel II. je leta 1985 dal pobudo za praznovanje svetovnega dneva mladih. Katoliški mladinski praznik se na enem prizorišču odvija na dve ali tri leta, datum pa ni določen. Letošnji svetovni dan mladih je bil v Panami, leta 2022 bo katoliška mladina svoj dan praznovala na Portugalskem.

V Južni Afriki dan mladih praznujejo 16. junija in z njim zaznamujejo začetek protirasističnega študentskega upora leta 1976 v Sowetu, predelu Johannesburga. V Albaniji imajo dan mladih 8. decembra, ko je padel komunistični režim. V Turčiji se z dnevom mladosti in športa 19. maja spominjajo začetka vojne za turško neodvisnost leta 1919, ki jo je vodil utemeljitelj sodobne Turčije Kemal Atatürk.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ob mednarodnem dnevu mladih v posebni poslanici zapisal: »Danes slavimo mlade, organizacije, ki jih vodijo mladi, vlade, in druge, ki si prizadevajo za preobrazbo izobraževanja in dvig mladih.«

​Slovenski statistični urad ob mednarodnem dnevu ugotavlja, da je sodobna mlada generacija – kljub slabi perspektivi, da bi mladi prišli do stanovanja, in relativno nižjim plačam zaposlene mladine – z življenjem bolj zadovoljna od starejših generacij. V primerjavi z evropskimi vrstniki je slovenska mladina nadpovprečno močno vpeta v izobraževalne procese. Delež starih od 18 do 24 let, ki se ne izobražujejo, je pri nas 4,2 odstotka, povprečje v Evropski uniji pa, kot navaja statistični urad, presega deset odstotkov.