Od kulturnega središča k predvsem tehnološkemu

Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga danes kaže drugačno podobo, kot je bila tista pred desetimi leti, ko je center deloval pod imenom Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij in ki sta jo zasnovala Dragan Živadinov in Miha Turšič. Kultura in umetnost sta le še manjši del centra, kjer je poudarek na povezovanju podjetništva, gospodarstva in turizma, znanosti in izobraževanja.

V desetih letih je velik napredek naredila tudi slovenska industrija vesoljskih tehnologij, ki se prav tako predstavlja v centru, tudi z maketo slovenskega satelita.

Prvo prenovo vsebin je Center Noordung doživel leta 2019, dve leti po tem, ko je vanj vstopila država oziroma ministrstvo za gospodarstvo. Kot je povedal direktor centra Dominik Kobold, obiskovalce najbolj pritegnejo različni predmeti, kot je bil vzorec originalnega kamna z Lune, ki je zdaj na ogled kot hologram. Od leta 2019 rastejo prihodki, v povprečju center obišče okoli 15.000 obiskovalcev, je dodal Kobold: »V letu 2021 smo z lastnimi ustvarjenimi sredstvi prekoračili delež javnega financiranja. Skupna realizacija se je približala polovici milijona evrov. Vložek v trenutno prenovo presega 180.000 evrov.«

Na prenovljeni postavitvi so se poklonili tudi ženskam v znanosti. FOTO: Špela Kuralt/Delo

V prenovljeni razstavi v sklopu Umetnost znanosti kozmologije predstavljajo ključne osebnosti in obdobja raziskovanja vesolja. Prenovili so predstavitev Hermana Potočnika Noordunga, predstavljajo vlogo žensk v znanosti, skrivnosti vesolja, dodali so več eksponatov in aplikacijo obogatene resničnosti z realističnim prikazom heliocentričnega in geocentričnega sončnega sistema.

Nanosatelit

Drugi del razstavnega prostora je namenjen slovenskim podjetjem, ki delujejo v vesoljskih tehnologijah. Predstavljajo se na videozidu, hkrati pa so razstavljeni njihovi ključni produkti in aplikacije. Tako je, denimo, na ogled maketa prvega slovenskega nanosatelita Trisat, letos bodo po dveh v vesolje poslali še tretjega. Na ogled so še originalna vesoljska obleka Randyja Bresnika, astronavta slovenskih korenin, ter maketi najpomembnejših teleskopov.

Obiskovalci se lahko najprej podučijo o zgodovini razumevanja vesolja in astronomske dejavnosti, od prazgodovine do danes. FOTO: Matej Nareks

Še vedno lahko obiskovalci preizkusijo simulator letenja in v virtualni resničnosti spoznajo Noordungovo vesoljsko postajo ter odkrivajo planete. Po novem lahko preizkusijo tudi svoj ravnotežni organ na Baranyjevem stolu. Novost je še potovanje v vesolje zavesti. Gre za multimedijsko inštalacijo, kjer z očali za virtualno resničnost obiskovalci spremljajo videozgodbo, naglavni senzor odčitava signale možganskih frekvenc, njihovi možganski videozemljevidi pa se projicirajo na posebna jadra.

Vitanjski župan Slavko Vetrih, ki je občino vodil tudi pred desetimi leti, ko so postavljali Kulturno središče evropskih tehnologij (Ksevt), je s prenovo zadovoljen, vendar pogreša več širine: »Tudi ni prav, da sta iz sodelovanja povsem izločena Dragan Živadinov in Miha Turšič. Brez njiju namreč te hiše ne bi bilo.« Z novim konceptom pa so zadovoljni v podjetjih. Center Noordung ima po besedah direktorja podjetja Skylabs Tomaža Rotovnika osrednjo vlogo pri informiranju in prenosu znanja: »Vesoljska tehnologija je prihodnost. Ne le zaradi multiplikativnih učinkov v gospodarstvu, prenosu znanja in tehnologij v druge panoge, ampak tudi zaradi decentralizacije, vesoljska tehnologija tudi vzpostavlja potrebo po visoko izobraženem kadru, ustvarja delovna mesta zanj in odtekanje znanja v tujino se tako zmanjša.«