Novo poglavje centra Noordung v Vitanju

Nov program, nov način poslovanja, novo poglavje. Tako v centru v Vitanju, ki se ne imenuje več Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt), ampak Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, napovedujejo prihodnost zavoda, ki bo v prihodnje manj temeljil na kulturnih, zato pa bolj na znanstvenih, gospodarskih in tudi turističnih vsebinah.

Ob otvoritvi centra KSEVT leta 2012, kjer je bilo osnovno programsko izhodišče »kulturalizacija vesolja in kozmifikacija umetnosti,« je bilo ambicioznih načrtov ustanoviteljev Dragana Živadinova in Mihe Turšiča veliko, nekateri so bili tudi realizirani, vendar se je zavod kmalu znašel v finančnih težavah. Vrstili so se očitki o netransparentni porabi sredstev, občini Vitanje je grozilo vračanje evropskih sredstev, leta 2014 pa je KSEVT postal javni občinski zavod. Kljub temu so se nejasnosti in nesporazumi kopičili in stopnjevali, nekaj časa sta delovala dva centra z enakim imenom, ob njima pa še Planit, zasebno podjetje Mihe Turšiča, ki je bil tudi obtožen porabe denarja za zasebne namene.

Sledila je Turšičeva protestna gladovna stavka, center je stagniral, obisk se je drastično zmanjšal, v letu 2017 so našteli le okoli sedem tisoč obiskovalcev, zaradi pomanjkanja sredstev je bil center odprt le še za napovedane skupine. Vrstile so se medsebojne obtožbe zaradi vprašanja, ali so razstavni eksponati zasebna ali javna last, Turšič je z registracijo blagovne znamke Ksevt novemu vodstvu onemogočil razpolaganje z imenom centra, gordijski vozel pa je presekala država, ki je zavod prevzela. Dolgovi so zdaj večinoma poplačani, ostal pa je dolg Planita v likvidaciji, ta naj bi znašal okoli sto tisoč evrov.

Slovenski sateliti

Zdaj so v centru predstavili nov razstavni program ter dodatne vsebine. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je ob 150 tisoč evrih, kolikor jih bo letos namenilo za delovanje centra, dodalo še 120 tisočakov za program, minister Zdravko Počivalšek pa je dejal, da je prav področje vesoljskih raziskav nišna priložnost tudi za slovenska podjetja, saj razvoj tovrstnih tehnologij spada med gospodarske panoge z najvišjo dodano vrednostjo. Slovenija sodeluje pri razvoju satelitov, trenutno sta to Trisat in Nemo HD, ki naj bi bila na raketi Vega predvidoma izstreljena v drugi polovici letošnjega leta, v nordijskem centru Planica pa se predvideva vzpostavitev biomedicinskega središča Evropske vesoljske agencije (ESA). Kot je Počivalšek dejal za Delo, od centra v Vitanju pričakujejo rast obiska in postopno osamosvojitev, saj pogodba o financiranju iz sredstev ministrstva ni dolgoročna, ampak se podpisuje za vsako leto posebej.

Direktor centra Dominik Kobold, ki je to funkcijo prevzel lani, računa, da bi letos lahko v Vitanje prišlo od deset do petnajst tisoč obiskovalcev, za finančno neodvisnost pa bi se morali na leto prodati vsaj štirideset tisoč vstopnic, kar je zaenkrat povsem nerealno. Po njegovem mnenju je trenutni program, ki zajema razstavo o Hermanu Potočniku Noordungu (ta je koncipirana na novo in je delo mariborskega galerista Primoža Premzla), projekt Voyager, ki je posvečen delu Antona Mavretiča, ki se že štirideset let posveča razvoju vesoljskih tehnologij, ter veliko interaktivno razstavo Vesolje, dovolj atraktiven, si pa prizadevajo za nove vsebine. Sem spadajo tudi nekatere bolj komercialne, denimo simulator letenja Electra VR, ki nudi izkušnjo letenja z vesoljskim plovilom v maniri virtualne tridimenzionalne resničnosti (VR), kar je dodatno plačljivo. Kobol poudarja, da so takšne atrakcije nujne, če želijo privabiti tudi mlade oziroma najrazličnejše profile obiskovalcev, saj samo ozko kulturne in znanstvene vsebine v centru, ki je daleč od urbanih središč, pač niso dovolj.

Vojna zvezd

Stare ruske naveze so še aktivne, z muzejem kozmonavtike v mestu Kaluga so v stalnih stikih, nimajo tudi nobenih zadržkov, da ne bi ponovno sodelovali tudi z Živadinovim in Turšičem, vendar s predpogojem, da se nakopičene nejasnosti razčistijo. »Zaenkrat ne uporabljamo nobenih razstavnih eksponatov ali opreme, ki so predmet spora, ti artefakti so deponirani, vendar bi bila velika škoda, če bi program tako imenovane kulturizacije vesolja povsem ugasnil«, je dejal Kobol. Stiki z nekdanjima ustanoviteljema Ksevta so pičli, Kobol se je z njima le nekajkrat pogovarjal po telefonu, zaenkrat pa do zbližanja stališč ni prišlo.

Za komentar smo zaprosili tudi Živadinova in Turšiča, ki pa se (še) nista odzvala. Vendar je verjetno za njiju zgodba v Vitanju zaključena, že od konca leta 2017 deluje »druga faza projekta Ksevt« v Ljubljani v prostoru OSMO/ZA v stolpnici Avtotehne. Da z novim vodstvom in še manj z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ne nameravata vzpostaviti dialoga, lahko sklepamo tudi po njunih odzivih v medijih in na družbenih omrežjih. Turšič je, denimo, zapisal, da ministrstvo »brez pravne podlage za svoj prihodek izkorišča lastnino prvotnih ustanoviteljev Ksevta, parazitiranje gospodarske politike na tuji lastnini, kulturni dediščini ter uničevanju umetnin pa je nesprejemljivo«, medtem ko je nov programski koncept centra v Vitanju označil za »igrifikacijo vesolja po vzoru Vojne zvezd«.