V mariborskem kliničnem centru se težave vrstijo: očitki glede preskakovanja vrst pri cepljenju proti covidu-19, izplačilo visokih dodatkov, prijave mobinga in
okužba kirurga z južnoafriško različico novega koronavirusa.
Navedeno je očitno predstavljalo prevelik zalogaj za
Jožeta Šabedra, predsednika sveta zavoda, ki je položaj prevzel maja 2020, prejšnji teden pa je že odstopil. V odstopno izjavo je napisal, da odhaja iz osebnih razlogov, a poznavalci pravijo, da je taka formulacija le prikladen izgovor. Šabedru namreč zamerijo, da ni hotel sklicati izredne seje zavoda na temo mobinga.
V zvezi s tem naj bi se na svet zavoda obrnili trije zaposleni, ki so trdili, da so pritiskov nadrejenih – bivše pomočnice direktorja za pravne zadeve ob podpori direktorja UKC Maribor – deležni, ker so opozarjali na nepravilnosti.
Spomnimo, da to ni prvi primer mobinga v tamkajšnji ustanovi: še v času prejšnjega vodstva so imeli zaradi tega že najmanj dva sodna spora.
Prvo sporočilo glede zdaj aktualnega mobinga so člani sveta zavoda prejeli 5. avgusta 2020, sledila so še druga. 8. februarja 2021 so se razmere toliko zaostrile, da je bil predsedniku sveta zavoda podan predlog za sklic nujne seje. Namesto da bi jo sklical, je članom posredoval obrazložitev vodstva kliničnega centra in podatek, da bo februarja sklicana redna seja. Člane je obvestil še, da bo ministrstvo za zdravje zaprosil za usmeritev, če je obravnava mobinga sploh v pristojnosti sveta.
Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor, je želel očitke o mobingu uvrstiti na dnevni red seje. FOTO: Tadej Regent/Delo
Ker torej nujne seje ni sklical, so ga 14. februarja k temu znova pozvali, a je za 25. februar sklical redno sejo, pri čemer na dnevnem redu ni bilo mobinga. Strokovni direktor bolnišnice je pri tem opozoril, da ni sodeloval pri sestavi dnevnega reda in da meni, da bi morali obravnavati tudi mobing. Začela so se zbirati soglasja, da se ta točka uvrsti na dnevni red, a še preden je rok za zbiranje soglasij potekel, je predsednik sveta Šabeder sporočil, da sklicano 29. redno sejo do nadaljnjega prelaga »zaradi potrebne pridobitve predhodnega mnenja v skladu s predpisi pred odločanjem«.
Glede ravnanja v opisani zadevi smo želeli slišati stališče Šabedra, tudi podpredsednika mariborske SDS, a se na naše elektronsko sporočilo ni odzval. Ob imenovanju lani je dejal, da je njegov cilj preseči nekatera dosedanja nesoglasja med svetom zavoda in upravo v dobro bolnika.
Za danes ob 15. uri je bila napovedana seja, na kateri bi bil obravnavan tudi mobing. Sklical jo je namestnik predsednika sveta zavoda
Mitja Hojs. A seja je bila ravnokar oziroma tik pred začetkom preklicana. »Sklep preklicujem zaradi nezakonitega sklica in prekoračitev pooblastil namestnika predsednika sveta,« je zapisal Šabeder, predsednik sveta v odstopu. Iz tamkajšnje službe za odnose z javnostjo so sporočili, da bodo nov datum seje javili naknadno.
Med obravnavo pritožb domnevno prizadetih delavcev bi bila zaradi varovanja osebnih podatkov seja zaprta za javnost, kot poročevalka pa je bila navedena članica sveta zavoda
Stanka Naterer, ki je tudi predlagala sklic nujne seje.
»Tukaj gre za presedan, ko gospod Šabeder, ki je nepreklicno odstopil 18. februarja kot član in predsednik sveta zavoda, preklicuje sejo,« je za
STA povedal Hojs.
Po njegovih ocenah je bil preklic seje predvsem interes vodstva UKC Maribor na čelu z direktorjem
Vojkom Flisom, ki je iskalo vse možne pravne podlage za takšen razplet. »Vodstvo UKC Maribor stalno prilagaja pravila z namenom, da ne prihaja do obravnave spornih točk na seji sveta zavoda,« je še dodal Hojs. Povedal je, da se je podobno dogajalo že po odstopu prejšnjega predsednika sveta zavoda
Ljuba Germiča pred dobrim letom dni, »ko si je direktor sam vzel v roke pravico in skliceval seje«.
Na dnevnem redu preklicane seje so imeli svetniki še obravnavo poročila o izrednem odpisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja, potrditev izvedbe naložbe v izboljšanje sistema hlajenja v računalniškem centru ter seznanitev s poročilom o notranji reviziji obvladovanja tveganj v skladišču tehničnega materiala in živil. Ob tem revizor menda sploh ni preverjal konkretnih primerov in oškodovanja, na katere je delavec opozarjal, zato bi utegnil biti ta del seje še posebej zanimiv.
UKC Maribor je po doslej znanih podatkih zaključil lansko poslovno leto s pozitivnim rezultatom v višini 6,7 milijona evrov. Prihodke so zvišali za 20 odstotkov, z 234 na 282 milijonov evrov. Nedvomno gre dober rezultat pripisati zdravljenju covid bolnikov. Cene za zdravljenje enega posameznika s to okužbo se namreč gibljejo med 8000 in skoraj 49.000 evri. Za primerjavo: cena za različne perkutane posege na srcu, srčnih zaklopkah in koronarnih arterijah znašajo za UKC Ljubljana do 6943,83 evra.
Zaradi očitno pretiranih cen za zdravljenje covid bolnikov, na račun katerih zdaj bolnišnice poslujejo izjemno dobro, bo na ministrstvu za zdravje danes potekal prvi delovni sestanek z Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije in ZZZS za korekcijo cen. Pisno pobudo za to je ZZZS naslovil na vlado in pristojna ministrstva za zdravje in za finance 29. januarja 2021. O korekciji cen mora namreč odločiti vlada v okviru odločitve o spornih vprašanjih k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2021.
Komentarji