Obrat pri preiskovalki Gibanja Svoboda

Za jutri je novi predsednik parlamentarne komisije, ki se ukvarja s preiskovanjem sumov vpletanja politike v delo policije in drugih organov s področja davkov in preprečevanja pranja denarja, sklical prvo sejo pod svojim vodstvom in pričakovati je, da bo nadaljeval taktiko svoje stranke in njeno ščitenje. Aleš Rezar naj bi storil to, kar se je pričakovalo že od njegovega kolega Mihe Lamuta. Prav tako mu še dodatno pomaga tudi mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS), ki je zaščitilo Lamutovo početje.

Na poslanca Gibanja Svobode Miha Lamuta se je namreč zvrstilo veliko očitkov, ker je tudi šefu Sove Jošku Kadivniku omočil vpogled v celotno pričanje – tudi tajni del – nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja Boštjana Lindava, čeprav je tudi sam na seznamu prič. To je storil z obrazložitvijo, da naj ugotovijo, ali so podatki, o katerih sta priči govorili, tajni.

In po daljši polemiki tudi znotraj preiskovalne komisije se je do vprašanja, ali je Lamut s tem presegel pooblastila, opredelila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Njena vodja Nataša Voršič je napisala, da bi predsednik preiskovalne komisije presegel svoje pristojnosti, če bi izvršil dejanje, ki ga lahko (izvede) le preiskovalna komisija, za katero zakonodaja določa, v katerih primerih odloča kot celota. »Sodelovanje med državnimi organi z namenom zagotoviti varstvo tajnih podatkov pa ne spada med naloge, za katere bi bila izključno pristojna preiskovalna komisija (kot celota),« je še zapisala v mnenju.

Tako Bobnarjeva kot Lindav, ki se je odločil za upokojitev in pri tem zaradi opozarjanja na nepravilnosti izpostavil diskreditacije in manipulacije, ki jih je deležen, vztrajata, da nista izdala tajnih podatkov in krivo pričala. To zadnje je Lindavu očitalo tudi vodstvo Policije.

Nekdanji prvi mož policije: Slabo nam kaže v boju zoper korupcijo

Znano je, da ju Sova tudi ni kazensko ovadila zaradi pričanja, da naj bi predsednik vlade Robert Golob vplival na preložitev aretacije ruskih vohunov, četudi so se v javnosti pojavile te špekulacije. Sova pa jih ni želela zanikati. Zagovornika omenjenih sta tako ocenila, da je bila objava v medijih namenjena diskreditaciji, po njunem mnenju pa je posebno skrb vzbujajoča tudi »manipulacija in sum zlorabe državnega organa, kot je Sova, za obračun s posamezniki«.

Kdaj se bo na očitke odzval premier, še ni jasno, a kot je mogoče razumeti, to še ne bo kmalu, ampak naj bi Rezar delovanje preiskovalne komisije preusmeril drugam – tak načrt se je po naših informacijah pripravljal še pred odstopom Lamuta –, in sicer na sume o nepravilnostih na uradu za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damjana Žuglja v času prejšnje vlade Janeza Janše. Takrat je menda zgolj na podlagi anonimnih prijav – delno zelo splošnih in kratkih – serijsko brskal po številnih bančnih računih v Sloveniji.

Kot je mogoče razumeti, bodo zaslišanja na vrsti predvidoma spomladi – torej še pred evropskimi volitvami.

Ugotavljanje, ali se je premier vpletal, blokirano tudi v parlamentu