Obramba Tekavčičeve zahteva Radonjićevo izločitev

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani bi morali danes potekati zagovori štirih obtoženih v aferi z izplačevanjem dodatka za stalno pripravljenost, a se to ni zgodilo, saj je obramba dekanje ekonomske fakultete Metke Tekavčič zahtevala izločitev sodnika Zvjezdana Radonjića. Meni namreč, da ta ne more soditi v zadevi, ker da ni t. i. naravni sodnik.

O zahtevi za Radonjićevo izločitev bi moral v običajnih okoliščinah odločati predsednik sodišča, to je Marjan Pogačnik, a je obramba Tekavčičeve zahtevala, da se mora v tem primeru izločiti tudi on, saj da sta z Radonjićem v sporu. Tako bo o izločitvi zdaj odločalo višje sodišče.

Obtožni predlog štiri profesorje ljubljanske ekonomske fakultete - nekdanjega dekana Dušana Mramorja, Tekavčičevo ter nekdanji prodekanji Polono Domadenik in Mojco Indihar Štemberger - bremeni zlorabe uradnega položaja, za kar je zagrožena kazen zapora do enega leta, ter pridobitve premoženjske koristi pri tem, za kar je zagrožena kazen od treh mesecev do petih let zapora. Tožilstvo jim očita, da so omogočili izplačilo dodatkov za pripravljenost vnaprej določenim zaposlenim v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Mramorja in Tekavčičeve danes na sodišče ni bilo, svojo odsotnost pa sta opravičila. Kot so za STA v četrtek sporočili s fakultete, naj bi namreč sodišče določilo izjemno kratek rok za prvo glavno obravnavo, zaradi česar si oba nista uspela prestaviti ali drugače organizirati že vnaprej dogovorjenih obveznosti doma in v tujini. Mramor naj bi bil namreč na zdravljenju, Tekavčičeva pa na predavanju v tujini.

Sodnik opravičil danes ni sprejel. Za Mramorja je menil, da bo moral dostaviti še dodatno zdravniško dokumentacijo, sicer mu grozi prisilna privedba, za Tekavčičevo pa, da udeležba na predavanju v tujini ne more biti opravičilo za izostanek z naroka na sodišču. Mramorjeva obramba je zagotovila, da bodo dodatno dokumentacijo dostavili ter da bo Mramor na sodišče verjetno sposoben priti konec januarja.

Afera z izplačili dodatkov z stalno pripravljenost se je začela po tem, ko je inšpektorat za javni sektor leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet univerze, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Skupaj so od leta 2012 do 2014 izplačale za nekaj manj kot 781.000 evrov bruto dodatka. Fakultetam je inšpektorat naložil popravljalne ukrepe, v okviru katerih so z zaposlenimi sklenile dogovore o vračilu denarja v višini nekaj več kot 443.000 evrov.