Občine slovenske Istre bi imele svojo pokrajino

Občine slovenske Istre se strinjajo z ustanovitvijo pokrajin, vendar ne z umestitvijo v Primorsko-notranjsko pokrajino, kamor bi sodile skladno z osnutkom pokrajinske zakonodaje, ki jo je pripravila strokovna skupina državnega sveta pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete. Stališče, ki so ga sprejeli istrski župani, v teh dneh potrjujejo občinski sveti Kopra, Izole, Pirana in Ankarana.



Občinski sveti po Sloveniji se morajo do 1. julija opredeliti do osnutka pokrajinske zakonodaje, strokovna skupina državnega sveta jih bo proučila in pripravila dopolnjen predlog, ki bo predmet nadaljnje razprave. Pokrajine naj bi začele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030. Sedanji osnutek predvideva razdelitev Slovenije na deset pokrajin in dve s posebnim statusom. Tako bi imeli Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Zasavsko-posavsko in že omenjeno Primorsko-notranjsko pokrajino. Poseben status bi imeli mestni občini Ljubljana in Maribor, kjer bi pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta izvrševal mestni svet, predsednik pokrajine pa bi bil župan.
 

Upoštevali bodo spremembo pri Mariboru

»Po odločitvi mariborskega občinskega sveta, da ne želijo pokrajine s posebnim statusom, bomo predlog pokrajinske zakonodaje temu prilagodili. Predvidoma bomo poseben status pokrajine ohranili le za Ljubljano kot prestolnico,« je povedal vodja strokovne skupine za pokrajinsko zakonodajo. Po Brezovnikovih besedah bi bil po prvotnem predlogu do posebnega statusa lahko upravičen tudi Koper, čeprav ne dosega okvirno določenega števila 100.000 prebivalcev, a je to pomembno središče, ki je skupaj s pristaniščem in univerzo mednarodno pomemben. S tem ko se temu statusu odreka Maribor, se koncept pokrajinskega zakonodajnega osnutka spreminja.

Po osnutku pokrajinske zakonodaje bi v Primorsko-notranjsko pokrajino sicer sodila celotna obalno-kraška statistična regija in večji del primorsko-notranjske statistične regije. »Regionalna razdelitev lahko temelji na različnih merilih, vendar v izhodišču velja, da naj bodo pokrajine približno enake velikosti in naj bi jih bilo čim manj,« je povzel sogovornik.

O predlogu pokrajin so razpravljali tudi župani primorsko-notranjske statistične regije, ki so v okviru skupnega sveta načelno podprli predlog nove pokrajinske zakonodaje, pri čemer pa so se zavzeli še za priključitev Loške doline, Blok in Cerknice, ki spadajo pod bodočo Osrednjeslovensko pokrajino (sicer pa so del sedanje primorsko-notranjske statistične regije).


 

Samostojna istrska pokrajina

»Predlagamo, da se zaradi zgodovinskih, geografskih, gospodarskih značilnosti prostora in povezanosti ter zaradi učinkovitejšega varovanja pravic italijanske narodne skupnosti in mednarodnega pomena tega območja oblikuje samostojna pokrajina s posebnim statusom. Ta naj obsega območje štirih istrskih občin, in sicer Mestno občino Koper, Občino Piran, Občino Izola in Občino Ankaran,« je utemeljil koprski podžupan Janez Starman, ki je predlog včeraj predstavil koprskim občinskim svetnikom. Kot še navajajo v skupnem občinskem predlogu, je treba pri teritorialni členitvi Slovenije na pokrajine izhajati iz dosedanjih povezav, ki so nastale s tem, da so mestne občine prevzele vlogo regijskih središč in izvajajo lokalne zadeve širšega pomena. S povezovanjem občin od spodaj navzgor so tudi že nastala različna razvojna partnerstva.

Kot ime samostojne pokrajine predlagajo Istro – Istrio, ki bi imela sedež pokrajine v Kopru. V predlogu dopolnitev še izpostavljajo, da bi bilo treba natančno opredeliti pristojnosti pokrajin, vire financiranja za izvajanje pokrajinskih nalog ter razmerje delitev virov med državo, pokrajinami in občinami.