Več za večje stranke, za druge na koncu enako?

Poslanci Gibanja Svobode, SD in Levice ter NSi so po daljšem usklajevanju v državni zbor vložili predlog novele zakona o političnih strankah, ki so ga pripravili tudi na podlagi nekaterih opozoril računskega sodišča. Največ pozornosti pa bo – kot so pokazali že odzivi na naše poročanje – deležna sprememba o financiranju političnih strank.

S predlogom se namreč ukinja pred desetimi leti sprejeta sprememba, po katerih se 25 odstotkov vseh predvidenih sredstev razdeli med vse politične stranke, ki jih je volil najmanj en odstotek volivcev, preostanek pa sorazmerno rezultatu na volitvah. »Te določbe so sicer res olajšale uresničevanje ustavne pravice do političnega združevanja in omogočile delovanje neparlamentarnih strank tudi po volitvah, otežile pa so nemoteno delovanje na volitvah najuspešnejših parlamentarnih strank, ki so dobile manj sredstev,« pišejo predlagatelji.

Kot predlagajo, bi spet lahko uvedli ureditev, ki je veljala pred tem, in sicer da se delež, enakovredno razdeljen med vse stranke, ki jih je volil najmanj odstotek volivcev, zmanjša z omenjenih 25 odstotkov na 10 odstotkov.

To bo torej najbolj koristilo največjima Gibanju Svoboda in SDS, da pa bi omejili nezadovoljstvo najmanjših, so po naših informacijah predlagatelji že sprejeli kompromis, skladno s katerim naj bi proračunska sredstva za financiranje, ki so zdaj določena pri 0,017 odstotka BDP, povečali toliko, da manjše stranke ne bodo prikrajšane. Končna višina še ni znana.

Več milijonov evrov za Gibanje Svoboda iz proračuna

Kot najpomembnejši cilj novele vsi izpostavljajo prenos sredstev za delovanje poslanske skupine na stranko, o čemer se je v politiki že dolgo razpravljalo, ker je – kot izpostavljajo predlagatelji – delovanje poslancev neločljivo povezano s stranko, in zato so se tudi pojavljale številne težave, saj zakonske predloge in strokovne podlage zanje večkrat pripravijo tudi stranke.

Tekoči transferji naj bi bili po novem stranki izplačani po dvanajstinah, pri čemer želijo doseči ločenost sredstev za financiranje političnih strank od sredstev, ki so namenjena za temeljno delovanje državnega zbora.

Spreminja se tudi višina glob. Obvezno revidiranje strank pri računskem sodišču je določeno samo za stranke, ki so prejele ali bile upravičene do prejema najmanj 100.000 evrov iz proračunskih sredstev na leto, s čimer naj bi dobili možnost, da po lastni presoji izvede več ciljno usmerjene revizije pri strankah, pri katerih so bila zaznana tveganja.

Sama novela še vedno ne dovoljuje donacij pravnih oseb strankam, za kar so si menda prizadevali v SDS, saj to po mnenju predlagateljev vodi v interesno prepletanje med gospodarstvom in strankami oziroma že v občutek, da gre za dolg.

Znano je, da tudi neustrezno financiranje strank lahko povečuje tveganja v smislu povečevanja političnega vpliva.