Interventnemu zakonu bo sledil zakon o obnovi

Vlada je danes po napovedih obravnavala predlog dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. Osredotočili so se predvsem na pomoč fizičnim osebam, bodo pa v novem interventnem zakonu tudi ukrepi za gospodarstvo. V petek naj bi ga predstavili opoziciji in parlamentarnim strankam, v DZ bi ga lahko poslali prihodnji teden.

Odločitve, sprejete na seji, so predstavili ministrica za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.

Prve interventne ukrepe po poplavah je vlada združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi od minulega petka. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, subvencioniranje višje sile in čakanja na delo, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce in ponedeljkov dan solidarnosti.

Tehnična pisarna bo organizirana kot ena pisarna

Ujme so po nekaterih ocenah prizadele od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, od tega je 1000 takšnih, ki so izgubila vse. »Najprej je treba pomagati tistim, ki so izgubili vse, hkrati pa ne pozabiti tudi na vse ostale,« je v ponedeljek dejal Golob. Glede pomoči podjetjem pa je ocenil, da bo največji problem dobiti nove stroje in ne zagotoviti denar. Škode v gospodarstvu je sicer po Hanovih besedah za več kot 400 milijonov evrov.

Odprava posledic poplav na osnovni šoli Moste pri Komendi. FOTO: Blaž Samec/Delo

Vlada bo pripravila dva zakona, s prvim, interevencijskim, bodo sprejeli ukrepe za to, da bo pomoč prišla do prizadetih posameznikov, občin in podjetij hitro in učinkovito. V drugem zakonu pa bodo zajeli sistemske ukrepe, za katere vedo, da jih bodo potrebovali za sanacijo in za dolgoročno odpravo posledic naravne nesreče, je pojasnila Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo.

Uroš Brežan je izpostavil je tri ključne ukrepe: v zakonodajo umeščajo tehnično pisarno, gre za pomoč s tehnične strani za prizadete, in sicer za ljudi, občine in gospodarstvo; drugi je ukrep nujne rekonstrukcije, ki se jih je treba nujno lotiti obnove, pri katerih uvajajo hitro možnosti; tretje pa je občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravne nesreče, kjer bodo morale biti vključene tudi občine. Tako bodo lahko prišli do ukrepov, ki bodo čim hitreje pripeljali do rešitev.

Boštjan Šefic je nov državni sekretar

Boštjana Šefica je vlada danes imenovala za novega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, Marjan Pipenbaher pa bo sodeloval v novem posvetovalnem telesu za sanacijo, ki ga bodo predvidoma sestavljali gradbeni, hidrološki, geološki in drugi strokovnjaki.

Zamisel je, da bi se sanacije lotili na treh ravneh. V posvetovalnem telesu bi združili strokovnjake s področij vodovarstva, gradbeništva, mostogradnje in drugih potrebnih, da bi oblikovali rešitve, predloge in izhodišča. »Želimo vključiti vse znanje, ki ga ima država,« je poudarila ministrica za javno upravo in dodala, da bo proces dolgotrajen.

Drugi nivo bo medresorski, saj zadevajo ukrepi več organov, državni sekretar pri predsedniku vlade pa bo lahko določal njihovo prioriteto. Tretji nivo pa bodo predstavljale tehnične pisarne. »Tehnična pisarna bo organizirana kot ena pisarna, imela pa bo več pisarn po terenu, da bodo z rešitvami blizu ljudem. Števila teh pisarn še nimamo, jih bomo pa uskladili s potrebami,« je povedal Brežan.

Med prvimi nalogami je iskanje nastanitev za ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo. Vsa ministrstva in druge javne inštitucije pripravljajo sezname praznih stanovanj v njihovi lasti. Upravljal in distribuiral jih bo stanovanjski sklad glede na potrebe, prioritete in kapacitete, ki so na voljo, v njih pa bodo ljudje bivali brezplačno. Možne bodo tako začasne kot trajnejše namestitve.

Za starejše od 65 let bodo možne brezplačne krizne nastanitve za obdobje sanacije v domovih za starejše občane.

Pomoč za podjetja in samozaposlene

»Vsi se trudimo, da vzpostavimo osnovne pogoje za življenje,« je povedal Matjaž Han. Z zakonom nadgrajujejo že sprejeti zakon iz prejšnjega tedna. Do 1. septembra bodo zbirali informacije iz podjetij - gospodarstveniki bodo prek obrazca napisali, kakšna je bila škoda v proizvodnji, na zalogah in izpad prometa. »Ključna dikcija v členu bo, da jim za to ne bo potrebno izdati garancije. Zato bo delež ostal 10-odstoten, v nadaljevanju pa bo šlo po dejanskem prepisu. Druga pomembna zadeva, ki bo zapisana v zakonu, bo, da bo mesec dni, ko čistijo proizvodnjo, vlada na nek način sofinancirala 100-odstotkov plače. Da lahko spet pride do zagona poslovanja.«

Med ukrepi za zaposlene bodo, kot je povedal Luka Mesec, čakanje na delo, z nadomestilom v višini 80 odstotkov plače. Samozaposleni, ki bodo na letni ravni beležili vsaj 25-odstotni upad prometa zaradi omejenega poslovanja, bodo lahko od avgusta do decembra deležni po 1200 evrov solidarnostne pomoči na mesec.

Vse brezposelne bodo povabili v programe različnih javnih del, povezanih s sanacijo, za katera bodo zvišali nadomestila. Tisti s 5. stopnjo izobrazbe ali manj bodo prejeli za to minimalno plačo, za 6. stopnjo izobrazbe 110 odstotkov minimalne plače, za 7. stopnjo pa 120 odstotkov minimalne plače.

Načrtujejo tudi hitrejše zaposlovanje tujcev, pri čemer bodo jasno definirali, katerih poklicnih profilov. »V 10 dneh po prihodu bodo lahko dobili soglasje za delo na območjih sanacij,« je pojasnil Mesec.

Pri začasnem delu upokojencev ne bo več omejitve 60 ur na mesec.

Vlada razmišlja tudi o posebni ureditvi izredne solidarne pomoči. Po veljavnih predpisih pripada samski osebi za izjemne izdarke 465 evrov izredne socialne pomoči, 4-članski družini pa približno 1800 evrov. Za tiste, ki so utrpeli resno materialno škodo, bi te zneske zvišali za sedemkrat, o konkretnem postopku in krogu upravičenih bo več znanega prihodnji teden.

Tako pravne kot fizične osebe naj bi bile za 12 mesecev upravičene do moratorija na odplačevanje posojil.