Na odločitev zavarovalnice je mogoča pritožba

Kako do denarne pomoči, ali lahko odložite plačilo davkov in posojil, kakšne so možnosti pri odsotnosti z dela, kaj storiti ob nestrinjanju z izplačilom zavarovalnih škod ... Poiskali smo odgovore na ta in druga vprašanja, ki se postavljajo prebivalcem v dneh po največji naravni katastrofi v Sloveniji.

Kako do denarne socialne pomoči?

V primeru naravnih nesreč socialna zakonodaja omogoča pomoč v obliki izredne denarne socialne pomoči. Vlogo se trenutno lahko vloži na katerem koli centru za socialno delo in tudi po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, po 6. septembru pa na krajevno pristojnem centru za socialno delo. Izredna denarna socialna pomoč se lahko v enem koledarskem letu dodeli do višine petkratnika cenzusa za denarno socialno pomoč – za samsko osebo do 2326,70 evra, za štiričlansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, pa do 8190 evrov.

Kakšna je davčna obravnava pomoči?

Delodajalec lahko delavcu za hujšo škodo nameni do 10.000 evrov enkratne solidarnostne pomoči, ki se ne všteva v davčno osnovo. Če sindikat izplača enkratno solidarno pomoč svojim članom, se dohodnina od te pomoči prav tako ne plača.

Prejemniki pomoči so oproščeni plačila dohodnine, če dobijo pomoč od humanitarne oziroma invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu, ali dobrodelne ustanove, ustanovljene po zakonu o ustanovah. Zato finančna uprava priporoča, da se pomoč zbira v okviru omenjenih organizacij z urejenim statusom. Če, denimo, podjetje neposredno nameni pomoč fizičnim osebam, ki niso zaposlene v tem podjetju, se ta pomoč obdavči.

Kako se izogniti vplivu pomoči na višino socialnih transferjev?

Denarna pomoč se šteje kot dohodek družine in tako vpliva tudi na višino socialnih transferjev, če ni določen namen porabe sredstev. Zato je zelo pomembno, da organizacije, ki želijo posameznikom nakazati denarna sredstva, zelo jasno napišejo namen porabe sredstev; na primer sanacija po poplavi, sanacija strehe, nakup oken, vrat in podobno.

Kakšno denarno pomoč lahko pričakujejo samozaposleni?

Do 1200 evrov na mesec je upravičen samozaposleni, ki zaradi posledic poplav ne more opravljati dejavnosti ali to opravlja v bistveno manjšem obsegu. Do enakega zneska so upravičeni kmetje, samozaposleni v kulturi pa do 760 evrov na mesec. Pomoč bo izplačana za mesece avgust, september, oktober, november in december.

Kakšni so ukrepi za delavce?

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi posledic poplav, bo upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov, pri čemer nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače. Nadomestila bo delodajalcem povrnila država. Ta bo krila tudi 80 odstotkov nadomestila za delavce na čakanju na delo. Tudi ti so upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače.

Ali je odsotnost z dela prostovoljcev plačana?

Prostovoljci imajo za sodelovanje pri pomoči odpravljanja posledic naravne nesreče poplave pravico do največ sedmih delovnih dni plačane odsotnosti z dela, ki jo delodajalcem povrne država. Prostovoljec bo moral upravičenost do odsotnosti izkazati na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.

Kaj lahko storite, če zaradi poplav ne morete plačati davčnih obveznosti?

Možen je odlog plačila obveznosti od davkov, prispevkov, glob in tako dalje za največ 24 mesecev, obresti pa se ne bodo obračunavale. Zavezanci lahko zahtevo za to vložijo do vključno 6. septembra, kot določa odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav.

Poleg tega lahko fizične osebe zaprosijo za (delni) odpis, odlog plačila davka do dveh let ali plačilo davka v 24 mesečnih obrokih, če je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred poplavami. Fizične osebe lahko uporabijo tudi plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih brez preverjanja pogojev.

Kaj še lahko storijo davčni zavezanci?

Zavezanci lahko vložijo predlog za predložitev obračunov in davčne napovedi po izteku zakonskega roka. Zakon o splošnem upravnem postopku omogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka iz opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok, zavezanci pa lahko zaprosijo za medletno spremembo višine predhodne akontacije, če se davčna osnova za tekoče davčno leto razlikuje od davčne osnove predhodnega leta.

Kako je s plačilom kreditnih obveznosti?

Predsednik vlade Robert Golob je napovedal možnost uvedbe moratorija na plačilo posojil za prizadete v poplavah. Podrobnosti o tem še niso znane, se pa lahko kreditojemalci sami z bankami dogovarjajo glede plačevanja obveznosti in morebitnega odloga. Tudi predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je za Delo dejala, da bodo banke podprle gospodarstvo in prebivalstvo z odlogi plačil kreditov ter z likvidnostnimi posojili po čim ugodnejših pogojih.

Kako uveljavljati zahtevke škod do zavarovalnic?

Na Agenciji za zavarovalni nadzor svetujejo, da zavarovanci sprva poskrbijo za svoje življenje in varnost, ko razmere to omogočajo, pa škodo dokumentirajo s fotografijami in posnetki ter sledijo navodilom zavarovalnic za prijavo škode. V večini primerov zavarovalnice predlagajo prijavo škode prek spletnih obrazcev, za informacije pa imajo objavljene tudi telefonske številke. Večina zavarovalnic je podaljšala rok za uveljavljanje škod, še dodajajo.

Kaj storiti, če se ne strinjate z odločitvijo zavarovalnice glede izplačila škode?

Zavarovalnice morajo imeti vzpostavljen postopek reševanja pritožb. Zato imajo zavarovanci najprej možnost vložitve pritožbe na pritožbeno komisijo zavarovalnice. Če niso zadovoljni z odločitvijo komisije zavarovalnice ali ta ne odgovori v 30 dneh, lahko spor rešujejo tudi pri mediacijskem centru Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ). S tem morata soglašati tako zavarovanec kot zavarovalnica.

Če menijo, da je zavarovalnice kršila zavarovalni kodeks, dobre poslovne običaje ali temeljne standarde stroke, lahko sprožijo postopek pri varuhu dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu pri SZZ. Varuh sicer nima možnosti reševanja sporov iz same zavarovalne pogodbe glede obligacijskih pravic. V primeru neuspeha oziroma nezadovoljstva z odločitvijo v izvensodnem reševanju spora strankam ostane možnost sodnega reševanja sporov.

Ali lastniki za sanacijo poškodovanega objekta v poplavah potrebujejo gradbeno dovoljenje?

Ne, a glede na obseg poškodb veljajo nekatere druge omejitve. Če je bilo v ujmi poškodovano ostrešje ali nosilna stena, lahko investitor zamenjavo poškodovane konstrukcije izvede kot manjšo rekonstrukcijo, za katero potrebuje pisno rešitev pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva. Če pa gre za hujšo poškodbo, kjer je bilo poškodovanih več konstrukcijskih elementov (več nosilnih sten in streha ali poškodba vpliva na celotno nosilno konstrukcijo), pa gradbeni zakon dovoljuje nujno rekonstrukcijo. Ta je namenjena sanaciji obstoječih objektov tako, da se jih v čim hitrejšem času povrne v prvotno stanje. Investitorji morajo z nujno rekonstrukcijo začeti najpozneje v treh mesecih po naravni nesreči. Tudi pri tem ni treba dobiti gradbenega dovoljenja, je pa treba prijaviti gradnjo, temu priložiti izjavo pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva in dobiti nadzornika ter naposled tudi uporabno dovoljenje.

Kako je z vpisi na fakultete in opravljanjem izpitov?

Visokošolski zavodi lahko prilagodijo opravljanje študijskih obveznosti. Univerza v Ljubljani je tako svoje fakultete in akademije obvestila o možnostih podaljšanja statusa študenta iz upravičenih razlogov, možnostih ponavljanja letnika, da se vpis v študijske programe podaljša do 30. oktobra in da se podaljša jesensko izpitno obdobje v študijskem koledarju.

Do kdaj je treba oddati prošnjo za bivanje v študentskih domovih?

Rok za oddajo prošnje za podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov in rok za oddajo prošnje za sprejem za študente, ki želijo biti uvrščeni na prvo prednostno listo, se je podaljšal do vključno 23. avgusta. Študenti, prizadeti v nedavni poplavi, so upravičeni do dodatnih sto točk. To velja tudi za tiste študente, ki so prošnjo za sprejem ali podaljšanje subvencioniranega bivanja že oddali.

Kako ravnati, če ste v poplavah izgubili dokumente?

Vloge za nove dokumente lahko oseba vloži pri kateri koli upravni enoti, pri tem pa ji ne bo treba plačati upravne takse. Postopek zamenjave poškodovanega ali uničenega dokumenta je enak kot za pridobitev novega dokumenta.

Kaj storiti, če zamudite rok ali narok na sodišču?

Stranke, ki zaradi izrednih razmer svojih pravic ne morejo uveljavljati na sodišču ter zamudijo narok ali rok, lahko sodišču predlagajo, da ga opravijo pozneje. S tem uveljavljajo institut vrnitve v prejšnje stanje. S tem se tudi razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. Če se stranke naroka na sodišču ne morejo udeležiti, ga lahko sodišče preloži. Pogoja za to sta pisno opravičilo in dokazilo o opravičljivem razlogu za izostanek.

Kakšni so začasni ukrepi v upravnih zadevah?

Vloge je mogoče vložiti v katerikoli upravni enoti, možno je tudi elektronsko vlaganje vlog brez kvalificiranega elektronskega podpisa. Vlada je v petek še za sedem dni podaljšala ukrep, da procesni roki ne tečejo (to so na primer roki za vložitev pritožbe, dopolnitev zadeve in podobno).