Nujni boljši predpisi za varstvo živali

Ena od prednostnih nalog mandata predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje varstva in zaščite živali, piše v sporočilu državnega zbora in vabilu na današnji posvet. Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito živali, naj bi pojasnile, s katerimi ovirami se srečujejo. Podlaga za ta sporočila bo predvidoma plodna, saj sta udeležbo napovedala tako predsednica države Nataša Pirc Musar kot predsednik vlade Robert Golob.

»Vloga civilne družbe, predvsem nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj so te seznanjene z aktualnimi razmerami na terenu in z odprtimi vprašanji, ki jih je treba urediti na zakonodajni oziroma sistemski ravni. Obenem je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij,« je posvet Za boljšo prihodnost živali napovedala predsednica državnega zbora.

Kokoši nesnice, ki so ušle klavrni usodi. FOTO: Igor Mali

Kot izhaja iz osnutka programa, je posvet razdeljen na tri dele. V prvem delu bodo povabljene nevladne organizacije predstavile težave in izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem delu na področju varstva in zaščite živali. Na podlagi prispevkov nevladnih organizacij bo v drugem delu posveta sledila razprava vseh sodelujočih, da bi se lahko odločevalci bolje seznanili s težavami, izzivi in predlogi rešitev. Vse našteto bi lahko predstavljalo velik prispevek k pripravi ustreznejših predlogov sprememb.

Predlogi sprememb

Poslanska skupina koalicijskih Socialnih demokratov je sicer že predlagala zakon o spremembah ter dopolnitvah zakona o zaščiti živali. V prejšnjem mandatu so dosegli spremembe stvarnopravnega zakonika, po katerem živali niso več stvari, temveč čuteča živa bitja, ter zakona o izvršbi in zavarovanju, po katerem je prepovedana izvršba na hišne ljubljenčke. Nekaj sprememb je tudi v zakonu o zaščiti živali, vendar še premalo, kar menijo tudi v nevladnih organizacijah.

Prašiči večinoma res nimajo lepega življenja. FOTO: Daniel Acker/Reuters

V SD tako predlagajo ustanovitev centralnega zavetišča za živali, zlasti za rejne živali, saj teh ni mogoče namestiti nikamor. Predlagajo tudi prepoved privezovanja psov na verige, jeklenice in druge oblike priveza, zadrževanje ter nastanitev živali v premajhnih prostorih, brez možnosti prostega gibanja. Po njihovem predlogu bi lahko društva v javnem interesu kršiteljem zakona začasno ali trajno odvzela živali.

Stroške oskrbe živali v zavetiščih bi porazdelili na občine ali lastnike in državo, po preteklih treh mesecih od nastanitve živali v zavetiščih pa bi stroške oskrbe živali v zavetišču v celoti prevzela država. Društva za zaščito živali vsako leto zbirajo papir pa tudi potrebščine in hrano za živali v zavetiščih ter sredstva za veterinarje, ki sterilizirajo potepuške živali. Zato bo na posvetu gotovo ena od tem financiranje tako zavetišč kot organizacij za zaščito živali. Zavetišča za živali so se med epidemijo sicer kar precej izpraznila, zdaj se pa znova polnijo.

Tečaji za lastnike

Za dobrobit živali je pomembno tudi to, da lastniki vedo, kako z njimi ravnati. Dunajčani, ki željo kupiti eksotične živali, kot so plazilci, dvoživke ali papige, morajo predhodno opraviti izpit. Štiriurni tečaj za bodoče lastnike eksotičnih živali stane 40 evrov in zajema osnovna znanja o gojenju tovrstnih živali, njihovi negi in varnem ravnanju z njimi. Za tiste, ki eksotične živali že imajo, je tečaj priporočljiv, ni pa obvezen. V avstrijski prestolnici od leta 2019 velja tudi zakon o obveznem tečaju za bodoče lastnike psov. Ti morajo še pred nakupom živali opraviti štiriurni tečaj, potrdilo pa obvezno predložiti ob registraciji psa.

Piščanci hitreje rastejo na svetlobi. FOTO: Tadej Regent

Društva za zaščito živali so ministrstvom za kmetijstvo posredovala izsledke velike preiskave organizacije Compassion in World Farming, ki razkriva, da tudi pujsi, iz katerih delajo »premium« šunke, skoraj polovico odraslega življenja preživijo v tako majhnih kletkah, da se razen vstajanja ali ležanja skorajda ne morejo gibati, prenašajo ležanje v lastnih iztrebkih in urinu, čemur bi se naravno izognili, doživljajo muke zaradi nezmožnosti primernega negovanja svojih mladičev zaradi premajhnih kletk in se nenormalno vedejo, grizejo rešetke in žvečijo zrak.