Dobrobit živali je tudi dobrobit ljudi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je pripravilo predlog uredbe o ukrepu »dobrobit živali« iz Programa razvoja podeželja v letu 2022 oziroma Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo; predlog uredbe je bil nedavno v javni razpravi. Glavni cilj ukrepa naj bi bilo izboljšanje pogojev reje rejnih živali. Po besedah Alberte Zorko iz Kmetijsko gozdarske zbornice »dobrobit živali vključuje zdravje, dobro počutje ter vrsti naravno vedenje, kar pripomore k preprečevanju bolečin, strahu ali tesnobe pri živalih«. Jasno je, da se nenaravno in stresno bivanje rejnih živali na farmah odraža tudi v kvaliteti njihovega mesa in mleka.

Namen ukrepa »dobrobit živali« je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev, ki presegajo običajno rejsko prakso. V ta namen upravičenci prejemajo subvencije. Za lažjo predstavo navajam nekaj podatkov. Po uredbi o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 v letu 2022 je moral na primer rejec plemenskih svinj in plemenskih mladic za pridobitev plačil izpolnjevati vsaj eno izmed naslednjih zahtev: a) zahtevo za skupinsko rejo z izpustom; b) zahtevo za 10 odstotkov večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali; c) zahtevo za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme. Pri zahtevi a je na primer morala biti površina izpusta najmanj 1,3 kvadratnega metra na žival, pri zahtevi b pa je morala biti površina skupinskega boksa za 40 živali ali več najmanj 1,62 kvadratnega metra na plemensko mladico in 2,23 kvadratnega metra na plemensko svinjo. Če ti pogoji predstavljajo nadstandard (!), si lahko predstavljamo, v kako nenaravnih pogojih so vzrejane rejne živali.

Definicija, zapisana v stvarnopravnem zakoniku, živali opredeljuje kot čuteča bitja. Če jo upoštevamo, težko razumemo, zakaj bi država nagrajevala živinorejce za ravnanja, ki bi morala biti samoumevna. Z Uredbo o intervenciji dobrobit živali iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo v letu 2023 bo naša država namenila kar 2.866.767,75 evra lastnih sredstev živinorejcem, da živalim zagotavljajo nekaj, kar bi skladno z dejstvom, da so čuteča bitja, in ustavno prepovedjo mučenja živali morali zagotavljati brez dodatnih finančnih spodbud.

Pogoj za vključitev v ukrep »dobrobit živali« je 4-urno usposabljanje s področja dobrobiti živali. Rok za opravljeno usposabljanje je v predlogu uredbe 15. december 2023. Pri tem iz besedila ni razvidno, ali bodo lahko upravičenci pridobili celoletna sredstva za ukrep dobrobit živali, čeprav za to ne bodo ustrezno izobraženi in bodo lahko zahtevano izobrazbo pridobili naknadno, tj. najkasneje 15 dni pred iztekom ukrepa. V tem primeru bi predstavljalo izobraževanje o dobrobiti živali le navidezni pogoj za izplačilo.

Kaj pa, če se rejec usposabljanja ne udeleži? V primeru ponavljajočih se kršitev (večletne zaporedne neudeležbe) se kazen stopnjuje: če se usposabljanja ne udeleži dvakrat zapored, izgubi naslednje leto 20 odstotkov sredstev, če to ponovi trikrat, pa 30 odstotkov. To pomeni, da izobraževanje, ki bi moralo biti temeljnega pomena, ne prestavlja pogoja za izplačilo, temveč le dodatno sredstvo za ohranitev dodeljene subvencije.

Če bi bil namen resnično zagotavljati dobrobit živali, bi bilo v primeru kršitve ukrepa dobrobit živali treba predvideti globe v višini, ki bi kršitelje odvračale od kršitev, in zahtevati povračilo izplačanih sredstev.

Obstajajo poročila o tem, da nekateri kmetje sicer zagrajujejo pašnike, vendar pa le-ti ostajajo prazni. Po uredbi EU naj bi bili opravljeni kontrolni pregledi na kraju samem pri 5 odstotkih vseh upravičencev. To je vsekakor premalo, še posebej glede na višino izplačanih sredstev. V Sloveniji je bilo v programu za razvoj podeželja 2014–2020 za plačila v zvezi z dobrobitjo živali na voljo 32,5 milijona evrov.

Po ugotovitvah slovenskih inšpekcijskih postopkov je v Republiki Sloveniji stopnja brezbrižnosti do rejnih živali zelo visoka, kršitve se ugotavljajo prepočasi, posledični ukrepi pa so nezadostni. Spomnimo se posnetkov, ki so šokirali javnost v zadnjem času (Košaki, Ljutomerčan, Rače)! Za resnično dobrobit živali bi bili nujni predvsem okrepitev nadzornih inšpekcijskih organov (tudi nadzora spoštovanja osnovnih predpisanih zahtev ravnanja z živimi bitji) ter zagotovitev ustreznega namestitvenega prostora v primeru odvzema živali zaradi ugotovljenega mučenja.