V nadaljevanju preberite:

Po izobrazbi je doktor obramboslovja. Najprej je kot raziskovalec delal na fakulteti za družbene vede, po letu 2011 na ministrstvu za gospodarstvo. V času vlade Marjana Šarca je leta 2018 postal državni sekretar na ministrstvu za obrambo, leto pozneje pa je na premierjevi Listi Marjana Šarca postal poslanec v evropskem parlamentu, kjer je v liberalni poslanski skupini Renew ostal do lanskih evropskih volitev. Z dr. Klemnom Grošljem (letnik 1976) smo se pogovarjali o ponovnem oboroževanju Evrope, vojni v Ukrajini in tem, kaj naj v novih okoliščinah, po tektonski spremembi v politiki ZDA, stori Evropska unija.

Konec lanskega leta ste opozarjali, da Slovenska vojska preprosto ne bi mogla porabiti več kot dveh odstotkov slovenskega BDP. Lani je šlo za te namene 1,35 odstotka, a se včasih zdi, da morajo prav iskati, kako bi porabili vsaj to. Kaj dejansko potrebuje naša vojska?

Predvsem zelo dober razvojni načrt. Izhajati bi moral iz dejstva, da je poklicna vojska jedro, iz katerega bi se, če bo treba, razvijala večja struktura. Vojna v Ukrajini in Rusiji je pokazala, da je največji izziv, ko imaš poklicno vojsko, kako jo povečati. Gre za materialni in kadrovski del. Kot družba moramo najti način, kako zagotoviti dodatni kader. Ne poklicnih vojakov. Morali bomo iti v neko obliko prostovoljstva ali drugega družbenega dogovora. Ti ljudje ne bodo šli nikoli v tujino, vedno bodo tu. Ukvarjati se moramo s tem, kako državljanke in državljane spodbuditi k prostovoljnemu sodelovanju. Ker z zakonom, vojaško obveznostjo, ne bo šlo. Za to bo nujen tudi dogovor vseh političnih sil.

Kaj pa potrebuje vojska v materialnem delu?

Potrebujemo dober sistem zračne obrambe, orožje za boj proti dronom, drone, tudi oklepna vozila. Brez oklepa na bojišču danes ne preživiš. Potrebujemo tudi osnovno ognjeno podporo, torej artilerijske sisteme. In kibernetsko obrambo.