V nadaljevanju preberite:

Znaki, da nam šolski sistem počasi hira, so se pojavili že pred leti, smo slišali na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer so letošnje leto razglasili za leto učitelja.

Nacionalna preverjanja znanja so že pred mednarodnimi raziskavami pokazala padec bralne pismenosti, že več let spremljamo vpliv socialnoekonomskega položaja na izobraževanje mladih, a se tudi po epidemiji, ki je pospešila trende, ni spremenilo nič.

»V šolah zaznavamo upad znanja na splošno. Šola nima več pristojnosti, da bi od mladih zahtevala, da izpolnijo nekatere obveznosti,« je na okrogli mizi Kam gre naša šola? dejala predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič.

Poudarila je, da je ključni problem šolskega sistema prenormiranost: »Ne moremo več urejati pretirano urejenega sistema. Predpisano imamo popolnoma vse. Kako naj bo šola pravična, če vemo, da pravičen sistem ne pomeni enakih pravil za vse, ker nimajo vsi enakih izhodišč. Pravičen sistem bi pomenil, da sistem šoli dopusti avtonomno ravnanje, ne da je vse predpisano, kar učitelj lahko naredi. Kakor hitro prekorači pravilo, so izobraženi starši tisti, ki učitelja povozijo.«