Novi premier k sodelovanju vabi tudi NSi

Na tajnem glasovanju so poslanci Gibanja Svoboda, SD, Levice in manjšin pričakovano potrdili Roberta Goloba za mandatarja. Takoj po tem je ta že predlagal listo ministrskih kandidatov, ki naj bi se pristojnim parlamentarnim odborom začeli predstavljati v soboto. Njegova vlada, ki bi jo lahko najprej dobili 1. junija, se bo prednostno spopadla z urejanjem zdravstvenega sistema in blaženjem draginje. Opozicije njegove napovedi in vsebina koalicijske pogodbe niso prepričale, njegovi koalicijski partnerji pa verjamejo, da bo vlada obstala do konca štiriletnega mandata.

Tako meni tudi Luka Mesec, koordinator Levice, ki je še danes od Goloba dobila zagotovila, da njegove besede, da bo izpolnjevanje koalicijske pogodbe odvisno od okoliščin, ne pomenijo mehčanja zapisanih zavez v skupnem dokumentu. »Pojasnil je, da bomo redno opravljali revizije, pri katerih so ob dogovoru mogoči tudi popravki,« pravi koordinator Levice, ki je sodelovanje z vlado Marjana Šarca prekinil zaradi nepripravljenosti za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To so koalicijski partnerji napovedali tudi tokrat. Pred reformo v zdravstvu predvidevajo »stresni test«, ki bo podlaga za obsežne spremembe. Ugotovili naj bi, kje so skrajne meje javnega zdravstvenega sistema oziroma do kod je javni zdravstveni sistem mogoče pripeljati, da bi izvajal storitve za vse državljane in državljanke.

»To je zgodovinski eksperiment z jasnim namenom, kako vzpostaviti sistem, da bo leta 2024 res reformiran in bo zdržal prihodnjih 20 let,« je v svojem nagovoru poslancem napovedal Golob, ki meni, da bo treba zagotoviti ustrezno organizacijo, ustrezno informatizacijo in digitalizacijo. Prav tako bo treba zagotoviti tudi ustrezen način dela na primarni ravni, izkoreniniti korupcijo in zagotoviti, da bo denar sledil bolniku.

Najprej dogovor, morda tudi regulacija

Takoj naj bi se vlada lotila tudi draginje, ki jo bodo omejili do jeseni. Tudi z regulacijo cen na področju prehrane, če bo treba, začeli pa bodo s prostovoljnimi dogovori z dobavitelji in trgovci, da bi vsak prevzel del bremena. »Svet zdaj ni v normalni situaciji in v Sloveniji si ne zaslužimo vojnih dobičkarjev in jih ne bo. Vsak bo moral prevzeti del svojega bremena na pošten in pravičen način,« je napovedal Golob, ki je kot tretjo prioriteto poudaril še družbo znanja. Le tako je mogoče do nove ustvarjene vrednosti, ki pa ni nujno samo materialna.

Golob, ki mu od že pripadajo že pravice predsednika vlade, na Gregorčičevo odhaja z udobno večino 54 poslanskih glasov, ki bi tudi po ocenah opozicije lahko zadostovala za dokončanje štiriletnega mandata. V Levici so namreč željni dokazati, da so lahko konstruktivni partner. V SD pa so v že prvi izjavi po volitvah navedli, da je njihovo mesto v vladi, koalicijska pogodba pa po njihovem mnenju prinaša jasno in odločno prekinitev načina delovanja dosedanje oblasti.

In Golobu bo prav to, da je v koalicijo vzel dve partnerici – čeprav bi koalicijo lahko sestavil le z eno, saj ima samo njegova poslanska skupina kar 41 poslancev – omogočilo več manevrskega prostora pri uveljavljanju njegove volje.

Kdo mu bo v pomoč v njegovem kabinetu, bo Golob predvidoma odločil jutri. Znano pa je že, da bo kabinet vodila Petra Škofic, ki je do zdaj skrbela za komuniciranje, to je v preteklosti več let počela v LDS.

Sodelovanje na desno

Golob je napovedal in tudi že pokazal, da je pripravljen sklepati dogovore tudi z NSi. Tako je s podporo nove koalicije ta stranka na račun SDS v državnem zboru dobila možnost vodenja komisije za nadzor javnih financ. SDS je zaradi tega napovedala, da protestno ne bo imenovala svojih predsednikov in podpredsednikov parlamentarnih teles. Njihov prvak Janez Janša pa je NSi očital, da se je pogodila z Golobovimi in bo zato manj temeljito bedela nad posli vlade. »Gre za natolcevanja, ki nimajo realne podlage. V NSi smo že napovedali, da bomo delovanje nove vlade pozorno spremljali in se v okviru demokratičnih instrumentov ob nepravilnostih tudi ustrezno odzvali,« odgovarjajo v NSi.

Zaostritev odnosa med SDS in NSi v opoziciji je mogoče pričakovati tudi v prihodnje, sploh če bo Golob uresničil napoved in se podal v spreminjanje volilne zakonodaje, regionalizacijo in poenostavitev imenovanja vlade, pri čemer je roko sodelovanja javno ponudil prav stranki Mateja Tonina.

NSi je že dvakrat podprla ukinitev volilnih okrajev z uvedbo prednostnega glasu, zato je težko verjeti, da bi se temu odrekla tudi tretjič.

Bi se Golob z NSi, ki uživa podporo v kapitalskih krogih, lahko povezal z desnico pri posameznih rešitvah, ki bi jim koalicijski partnerici nasprotovali? To vprašanje rešuje protokol o sodelovanju, v katerem so se koalicijski partnerji zavezali, da v primeru opozicijskih predlogov, o katerih v koaliciji niso usklajeni, teh ne smejo podpreti. Svojo desnosredinsko pozicijo naj bi NSi glede na izjave njenih predstavnikov utrjevala z vztrajanjem pri ostrem nasprotovanju Levici.

»Nismo ga podprli, pričakujemo pa, da bi na neki točki lahko našli skupne rešitve za državo. Njegovo delovanje in koalicijsko pogodbo bomo spremljali skozi optiko našega programa,« se je na ponudbo odzval Jožef Horvat, začasni vodja poslancev NSi.