Ljubljana – Komercializacija, netransparentnost pri odločanju, izkoriščanje vodstvene funkcije, amaterski pristop, naročilo, ki sploh ni potrebno. Tovrstni ostri očitki so leteli na predlog za novo vizualno podobo Univerze v Ljubljani, ki bi sedanjo zamenjal s kombinacijo črk U in L ter lomljenih črt. Senat univerze ga je sprejel, oster odziv akademskih krogov pa ga je poslal v zgodovino.
Stoletnica Univerze v Ljubljani bo aktualna 3. decembra, ko bo od prvega predavanja v njenem okviru, na katerem je
dr. Fran Ramovš govoril o historični gramatiki slovenskega jezika, minilo stoletje. Prihajajoči jubilej unverze je že prosoten v javnosti, ovekovečen je na državni znamki, akademski krogi pa bodo kot del jubilejne dediščine zanamcem zapustili tudi neobičajno ostro formalno debato o – formi.
O grafičnooblikovalskem predlogu prenove vizualne podobe Univerze v Ljubljani in formalnem postopku njegovega sprejetja, ki ga je prinesla zadnja predpoletna seja senata univerze 28. maja.
Domala frontalen odpor
V akademskih krogih je predlog naletel na domala frontalen odpor, pod javno peticijo za njegov umik je že več sto podpisov, večinoma profesorjev. »Preobrazba Univerze v Ljubljani v predmestni startup« ali »orgija otročjih gesel, ki zvenijo sumljivo totalitarno«, prebereš med jedkimi ocenami sprejetega predloga. Gesli se sicer glasita: »Uprizarjamo lepoto« in »Ustvarjamo ljudstvo«.
Ko je univerza marca ob napovedi jubilejnega programa napovedala tudi spremembe uveljavljene obstoječe, dvajset let stare vizualne podobe oblikovalca
Miljenka Licula, plaza kritik ni bilo. Tedaj je univerza skopo postregla s podatkom, da je prihajajočo »prenovo vidnega sporočanja Univerze« razkril prorektor Univerze v Ljubljani za področje umetniškega dela prof.
Boštjan Botas Kenda, sicer grafični oblikovalec in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Brez podatkov o postopku izbora.
Sedanjo vizualno podobo Miljenka Licula bi nova (desno) zamenjala prihodnje leto. FOTO: Univerza v Ljubljani
Senat je predlog – kot piše v zapisniku seje – sprejel omenjenega 28. maja, po tedaj predstavljeni časovnici naj bi ga prvič predstavili 3. decembra, prehodna faza vpeljevanja nove vizualne podobe pa naj bi bila končana 1. oktobra prihodnje leto. Na vprašanje prisotnih študentov o stroških je rektor univerze
dr. Igor Papič odgovoril, da bodo dodatni stroški pri novih permanentnih simbolih, kot so zastave, table itd., pri potrošnem materialu pa bo šlo samo za zamenjavo predlog. Na seji je predlog in člasovnico vpeljave nove spodobe sicer izglasovalo 18 članov senata. Proti jih je bilo 6, 7 pa vzdržanih.
Napovedana prenova je rezultirala v povsem novi podobi
Javni plaz kritik se je vsul mesec zatem. V javnost je prišel podatek, da je bil predlog sprejet brez javnega natečaja, mednarodne komisije ali razstavne predstavitve predlogov, kar bi pri tako referenčnem naročilu pričakovali, napovedana adaptacija obstoječe Liculove vizualne podobe pa je rezultirala v povsem novi.
Akademska nesoglasja je v javno debato v
Delovi Sobotni prilogi preusmeril profesor za rimsko in grško književnost na Filozofski fakulteti
dr. Marko Marinčič, sledil je val odzivov: senatorja Fakultete za elektrotehniko
ddr. Aleša Igliča in upokojenega profesorja ALUO
Ranka Novaka, zatem zapis grafičnooblikovalske Fundacije Brumen in naposled
vznik peticije Proti samovoljni »prenovi« vizualne podobe Univerze v Ljubljani na portalu pravapeticija.com, ki jo je skupaj z dvajseterico predpodpisnikov podpisalo že več kot 350 ljudi. Med njimi ogromno profesorjev z različnih fakultet, tudi Botasovih kolegov z ALUO ali profesorjev umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti in koga s Fakultete za arhitekturo.
FOTO: Univerza v Ljubljani
Septembra predlog za opustitev
Kritiki izpostavljajo škandalozen način izbire novega logotipa na senatu univerze, ki je bil pripravljen na skrivaj, abotna gesla, ki spremljajo njegovo aplikacijo – pravzaprav kar ognjemet bedastih gesel, prebereš –, komercializacijo, netransparentnost in odsotnost natečaja pri odločanju, izkoriščanje vodstvene funkcije in amaterski pristop, celo odsotnost navedbe avtorstva pri sprejetem predlogu. V peticiji očitajo tudi sprejetje predloga brez soglasja upravnega odbora, kar je, kot zapišejo, v nasprotju s statutom univerze.
Odpor je zalegel in glasovanje senata, kaže, poslal v zgodovino. Dr. Papič bo na septembrski seji senatu predlagal, »da se s predlagano prenovo vizualne podobe Univerze v Ljubljani ne nadaljuje«.
Na naša vprašanja, ki izhajajo iz kritik predloga in postopka sprejetja, se je odzval. Po naših informacijah na katedri za grafično oblikovanje ALUO za projekt prenove ni vedel skoraj nihče. Botas Kenda na vprašanja sam ni odgovoril. »Ker sem trenutno na dopustu, bo v odgovoru z univerze zajeto vse,« je odpisal.
Rektor dr. Igor Papič: Očitki so neupravičeni
»Dejstvo je, da je zaradi slabe komunikacije in ker niso bili vključeni vsi oblikovalci na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, prišlo do strokovnega nasprotovanja predlogu prenove celostne podobe Univerze v Ljubljani. To obžalujem, zato bom na septembrski seji Senata Univerze v Ljubljani predlagal, da ne nadaljujemo s predlagano rešitvijo, o nadaljnjih postopkih pa bo odločal Senat.
Senat Univerze v Ljubljani poleg mene sestavljajo predstavniki vseh članic in študentov Univerze. Kot rektor sem predsednik Senata, a imam pri potrjevanju sklepov en glas, tako kot vsi ostali. Očitki o avtokratskem sprejemanju sklepov in izkoriščanju vodstvene funkcije so zato popolnoma neumestni in zlonamerni. Nekorektni so tudi očitki o netransparentnosti sprejemanja predloga prenove celostne podobe, saj so do potrditve sklepa na majski seji Senata Univerze v Ljubljani, ki je najvišji organ odločanja, ves čas potekali pogovori in predstavitve na nivoju kolegija rektorja in kolegija dekanov, v manjših skupinah so bile opravljene tudi predstavitve in usklajevanja na samih članicah.
Obstoječa celostna podoba Univerze v Ljubljani, ki je bila zasnovana pred skoraj dvajsetimi leti, ni prilagojena današnjim potrebam uporabe. Dejstvo je, da nekatere članice še danes ne uporabljajo obstoječe celostne podobe ali pa jo uporabljajo neustrezno. Vse navedene težave smo želeli s prenovo podobe Univerze v Ljubljani odpraviti.
Ker Univerza uspešno pokriva široko področje znanj, smo želeli to pokazati tudi na primeru prenove celostne podobe in jo oblikovati znotraj Univerze s pomočjo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki razpolaga s potrebnim znanjem in strokovnostjo. Za to odločitev poseben razpis ni bil potreben. Prorektor prof. Boštjan Botas Kenda je koordiniral skupino mlajših oblikovalcev, ki so pripravili predlog. Stroškov z naslova oblikovanja predloga celostne podobe Univerza ni imela.
Spremembe ključnih vizualnih komunikacijskih elementov (dopisi, vizitke, prilagoditev spletnih strani, promocijskih materialov, označevalne table ipd.) bi potekale postopoma, od začetka leta 2020 dalje. Ti elementi tudi sicer zahtevajo stalna posodabljanja, popravila in ponatise, zato je o skupnem finančnem vidiku še preuranjeno govoriti, se pa znesek ne bi bistveno razlikoval od siceršnjih vlaganj v vizualno komuniciranje Univerze v Ljubljani in njenih članic.«
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič
Komentarji