
Neomejen dostop | že od 14,99€
V nadaljevanju preberite:
Od javne objave poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je nastalo kot osnova za razumevanje obmejne zgodovine obeh narodov, je minilo 22 let. Slovenski in italijanski zgodovinarji, ki so se v sredo in danes udeležili posveta o obmejnem zgodovinopisju, ugotavljajo, da dokument ni doživel ustrezne odmevnosti, poleg tega se je v vsem tem času predvsem na italijanski strani zaostrila politična klima. Optimizem pa vliva sodelovanje obeh Goric, ki bosta v okviru evropske prestolnice kulture leta 2025 skušali ponuditi nov skupen prikaz zgodovine obmejnega prostora.
Zakaj je v zadnjih desetletjih prišlo do preobrata v italijanski politiki v odnosu do obmejne zgodovine? Kako na to gledajo italijanski zgodovinarji? Zakaj bi se moral novogoriški EPICenter zgledovati po memorialu v francoskem Verdunu?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji