Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Nič več kadilnic in arom v elektronskih cigaretah

Kadi vsak peti odrasli Slovenec in vsaka deseta nosečnica, medtem ko »elektronsko« kadi največ mladih.
Mladi bolj posegajo po elektronski cigareti kot odrasli. FOTO:  Shutterstock
Mladi bolj posegajo po elektronski cigareti kot odrasli. FOTO:  Shutterstock
29. 3. 2023 | 17:31
29. 3. 2023 | 17:32
5:27

S predlogom sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) je Slovenija na dobri poti, da pomembno zmanjša rabo tobaka in povezanih tobačnih izdelkov, zlasti med otroki, najstniki in mladostniki, izboljša zdravje vsega prebivalstva ter posledično »fizično« in finančno razbremeni zdravstveni sistem. Zaradi tobaka pri nas vsak teden še vedno umre 60 ljudi, saj kadi vsak peti odrasli Slovenec in celo vsaka deseta nosečnica.

Uporaba tobaka in tobačnih izdelkov v Sloveniji. INFOGRAFIKA: Delo
Uporaba tobaka in tobačnih izdelkov v Sloveniji. INFOGRAFIKA: Delo

V kampanjo, ki podpira spremembe ZOUTPI, sta se te dni dejavno vključila tudi Državni program obvladovanja raka in Onkološki inštitut Ljubljana. Oba sta hkrati podprla tudi predlog NIJZ, po katerem bi kadilnice – pri nas jih je okoli 120 – ukinili v enem letu, ne v petih prehodnih letih. Spomnimo: le osem držav v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije ima dovoljene kadilnice; 43 držav kajenje v določenih ali vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih omejuje.

V Sloveniji je tobaku po podatkih strokovnjakov Državnega programa obvladovanja raka mogoče pripisati skoraj petnajst odstotkov vseh novo ugotovljenih rakov, zaradi posledic kajenja pa pri nas na leto umre več kot tri tisoč ljudi. Kadi vsak peti odrasli prebivalec naše države, pri čemer je tveganje, da bodo kadilci zboleli za pljučnim rakom, od 20- do 25-krat večje kot pri nekadilcih. Po podatkih Registra raka na OI Ljubljana v Sloveniji na leto zabeležimo več kot 16.000 novih primerov raka, od tega jih več kot 2400 lahko pripišemo posledicam kajenja. S kajenjem namreč poleg pljučnega najpogosteje tvegamo tudi raka ustne votline, glasilk, žrela, jeter, ledvic, želodca, materničnega vratu, prostate in sečnega mehurja.

image_alt
Kako kajenje vpliva na tek?

Predlog sprememb ZOUTPI poleg že omenjene ukinitve kadilnic med drugim vključuje prepoved vseh arom v elektronskih cigaretah, z izjemo nekaterih tobačnih arom, prepoved dodatkov za elektronske cigarete brez nikotina, novo definicijo ogrevanih tobačnih izdelkov kot tobačnih izdelkov za kajenje, uvedbo sistema za odobritev novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, prepoved značilnih arom za ogrevane tobačne izdelke in uvedbo istih zdravstvenih opozoril kot na cigaretnih škatlicah tudi na njihovi embalaži ter ukrepe za učinkovitejši nadzor.

Mladi »padajo« na arome

Raziskava NIJZ v obdobju 2020–2021 je pokazala, da mladostniki precej bolj kot odrasli posegajo po elektronskih cigaretah, saj naj bi jih kadarkoli v življenju poskusilo že 13 odstotkov 14-letnikov, dvakrat toliko 16-letnikov in četrtina 18-letnikov. »Elektronsko« kadi le dva odstotka odraslih. Pri mladostnikih, ki sicer ne kadijo, uporaba elektronske cigarete tudi do štirikrat poveča verjetnost, da bodo začeli kaditi tudi običajne cigarete, svarijo naši onkologi. Prepoved arom so že uvedle Avstrija, Litva, Finska, Estonija, Danska, Madžarska in Nizozemska, medtem ko Norveška v celoti prepoveduje prodajo elektronskih cigaret.

Prav arome so po navedbah NIJZ zlasti med mladimi najpogostejši ali eden najpogostejših razlogov za to, da poskusijo oziroma začnejo uporabljati elektronsko cigareto. Ker še ni ustreznih raziskav o posledicah arom za zdravje, nas njihova priljubljenost lahko skrbi, pravijo na NIJZ, saj »varnost ob zaužitju arom ne pomeni, da so varne tudi pri vdihavanju«. Iz raziskav o izpostavljenih zaposlenih v industriji prehrane in arom je znano, da nekatere arome, kot denimo masla, mete, češnje, mandlja, cimeta, čokolade, banane, ob dolgotrajnem vdihavanju povzročajo hude bolezni pljuč ali poklicno astmo. Številne zdravju škodljive učinke pa naj bi nekatere arome, kot denimo cimeta, mentola, mete, jagode, vanilje ter kremne arome in arome masla imele tudi na človeške celice.

In zakaj je pomembno, da je v zakonu tudi definicija novih nikotinskih izdelkov, kot so, denimo, nikotinske vrečke, ki so se na evropskem trgu pojavile pred dobrimi tremi leti? Ker bodo tako ustrezno regulirane vse novosti na našem trgu, vključno s tistimi, ki vsebujejo rakotvorne nitrozamine, pojasnjujejo na NIJZ.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine