Nevarno šarlatanstvo sredi hude epidemije

Precepljenost v Sloveniji je med najslabšimi v Evropi, bolnišnice so pred zlomom, glede razumevanja bolezni covida-19, cepljenja in ukrepov pa ni razdeljena samo laična javnost, ampak tudi zdravniki. Od Iniciative slovenskih zdravnikov oziroma proti kolegicam in kolegom, ki širijo zavajajoče informacije, nasprotujejo cepljenju, uporabi mask in drugim ukrepom ali celo zanikajo obstoj virusa, se jih je s podpisom peticije v dobrih dvanajstih urah distanciralo že več kot 1500 zdravnikov ter pozvalo k ukrepanju. A kako pristojni sploh lahko ukrepajo?

Na ministrstvu za zdravje odločno obsojajo izjave in dejanja zdravnikov, ki širijo škodljive dezinformacije v zvezi s covidom-19, še posebno ker se s tem ogrožajo življenja in zdravje prebivalcev. Ministrstvo lahko predlaga oziroma zahteva postopek strokovnega nadzora s svetovanjem na Zdravniški zbornici Slovenije, ta pa »lahko tak postopek uvede tudi po uradni dolžnosti, ne glede na to, kako pridobijo informacije o domnevnih nepravilnostih pri delu zdravnika,« so zapisali.

Na zdravniški zbornici poudarjajo, da je za zdravnika in zdravniški ugled sankcija že javna objava, da je zdravnik kršil kodeks zdravniške etike. »Toda šele po novem pravilniku od 8. maja letos med kršitve, ki jih je mogoče disciplinsko sankcionirati, spada tudi žaljivo, nečastno ali ponižujoče ravnanje, ki posega v čast in dobro ime drugega zdravnika ali škodi ugledu zdravniškega poklica, tudi kadar je ta kršitev izvršena zunaj časa opravljanja zdravniškega poklica,« so natančneje pojasnili.

Za zdaj proti desetim zdravnikom

Pred organi zbornice so bili od začetka epidemije do zdaj končani postopki proti desetim zdravnikom, proti nekaterim je bilo podanih več prijav in sprejetih sklepov. »Petim zdravnikom so bila izrečena opozorila na kršitve ali podana priporočila za ravnanje pri komunikaciji na družabnih omrežjih. V dveh primerih je Odbor za pravno-etična vprašanja sklenil, da njune izjave še sodijo med ustavne pravice do svobode izražanja in ne kršijo kodeksa zdravniške etike. V treh primerih je odbor primere predal tožilcu. Na odboru so v obravnavi še prijave zoper tri zdravnike, pri katerih postopki še niso zaključeni,« so sporočili z zbornice.

Med zaključenimi primeri, o katerih smo že poročali, je primer internista Matjaža Figlja (na javni televiziji je razglašal, da bi starostniki tudi brez covida-19 umrli), za katerega je odbor na februarski seji sklenil, da je kršil več členov kodeksa zdravniške etike, tudi tožilec zbornice je prepoznal kršitve, toda izrek sankcij pravno ob njihovi izvršitvi po takrat še veljavnem pravilniku ni bil mogoč.

Po mnenju odbora so s svojimi javnimi objavami v zvezi z epidemijo ali cepivom kodeks kršili tudi internist Vladimir Pirnat (umrljivost zaradi covida-19 je primerjal s težjo sezonsko gripo ter trdil, da so v vseh raziskavah tehnologije mRNK za izdelavo cepiv na živalih živali v vseh poskusih poginile), specialist splošne ter urgentne medicine Sebastijan Piberl (očitano mu je bilo nečastno ravnanje oziroma komunikacija na družbenih omrežjih zoper drugega zdravnika) in družinska zdravnica Nada Hiti. V zvezi z zdravničino analizo in objavo videoposnetka Zamolčane kovine v cepivih je bil sicer sklenjen sporazum o poravnavi, na podlagi katerega je zdravnica z namenom razjasnitve okoliščin pripravila pisno izjavo.

Kako pa (lahko) ukrepajo delodajalci?

V Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, kjer je zaposlen Matjaž Figelj, so pojasnili, da se »do mnenj v bolnišnici zaposlenih distanciramo, dokler ta ne vodijo v dejanja, ki pomenijo kršitev veljavnih predpisov in obveznosti zaposlenega«.

V UKC Maribor so med kršitvami, ki so jih obravnavali tudi v kadrovski in pravni službi, izpostavili le primer »zaposlenega, ki je bil opozorjen, da je na delovnem mestu v skladu z zakonodajo in internimi navodili treba nositi zaščitno masko. Drugih delovnopravnih postopkov zoper njega ali ostale zaposlene ni bilo uvedenih, saj ni bilo sporočenih kršitev.«

V UKC Ljubljana lahko ukrepajo samo za kršitve, ki jih zaposleni naredijo med delovnim časom. »Zaradi zapisa na družbenih omrežjih smo zaposlenega zaslišali na etični komisiji UKCL. Prav tako smo že podali prijavo zaposlenega na zdravniško zbornico,« so bili kratki.

Zdravniška zbornica je prejela tudi prijavo zoper podpisnike odprtega pisma Iniciative slovenskih zdravnikov, ki pozivajo k takojšnji ustavitvi cepljenja otrok in mladostnikov, a postopek še ni končan. Je pa zbornica že 8. novembra javno opozorila, da gre za stališča podpisanih posameznikov, in ne stališča slovenskih zdravnikov. »Zapis skupine različnih izobrazb (biologije, veterine in medicine) izraža javno zadržanost do znanosti, pri čemer selektivno izbira podatke pri omejevanju širjenja bolezni pri mladoletnikih in s cepljenjem povezuje vse dogodke, ki so se zgodili cepljenim – tudi samomore,« so poudarili.

Distanciranje od Iniciative slovenskih zdravnikov

Slovenski zdravniki so se od Iniciative slovenskih zdravnikov včeraj ponovno distancirali tudi s podpisovanjem peticije. Prvi podpisani maksilofacialni kirurg Aleš Vesnaver, kirurg na Onkološkem inštitutu Janez Žgajnar in strokovni direktor ljubljanske Pediatrične klinike Marko Pokorn poudarjajo, da želijo javnosti jasno povedati, da gre za manjšino, ki »ne z nami ne z bolniki s covidom-19 nima nobene zveze«.

»S peticijo želimo tudi povedati, kaj o ukrepih za spopadanje s koronavirusno epidemijo dejansko menijo slovenski zdravniki, tako želimo dati priznanje tistim, ki so v prvih bojnih črtah soočanja z epidemijo pa tudi opolnomočiti zbornico, da članom, ki s svojim delovanjem ogrožajo zdravje ljudi, to jasno da vedeti,« so povedali za Delo. Kot so še kritično dodali, bi člane 'iniciative', ki so zaposleni v zdravstvenih ustanovah, te lahko spodbudile, da gredo pomagat na covidne oddelke in se na lastne oči prepričajo, ali tisto, kar trdijo o covidu, res drži.

V dobrih dvanajstih urah so zbrali, kot so zapisali tudi na Twitterju, več kot 1500 podpisov kolegic in kolegov, »kar je svojevrsten dokaz, da smo slovenski zdravniki precej enotni, kako premagati epidemijo, in da smo siti tega, da nekaj ljudi v našem imenu širi zdravju škodljive dezinformacije«.

Prepričani so, da so prav takšna mnenja dodatno spodbujala skepso in ljudi odvračala od cepljenja, predvsem z ustvarjanjem vtisa, da zdravniki o ukrepih za obvladovanje epidemije nimamo enotnega mnenja. »Tako kot je celotna družba ujetnica tistega dela ljudi, ki ukrepov ne sprejema, tako smo zdravniki postali ujetniki peščice posameznikov, ki jih v našem imenu podpihuje. Končna posledica pa je z bolniki s covidom preobremenjeno zdravstvo, ki ne more istočasno poskrbeti še za vse ostale pomoči potrebne bolnike,« so še izpostavili.

Kot so še omenili, so, denimo, zdravniku v Švici, ki je javno nasprotoval preventivnim ukrepom in se udeleževal protestov, prepovedali delati, v ambulanto se je lahko vrnil šele po nekaj mesecih, ko se je zavezal k spoštovanju načel za preprečevanje epidemije. V Španiji so takemu zdravniku za šest let vzeli licenco in ga oglobili za več kot 15.000 evrov.