Nepremičninski davek na začetku leta 2025

Koalicijski vrh je danes razpravljal o davčni reformi. Kot je po vrhu na Brdu pri Kranju orisal predsednik vlade Robert Golob, naj bi bile spremembe v dohodninski zakonodaji sprejete z letom 2024, medtem ko naj bi bil davek na nepremičnine uveden z letom 2025. Več podrobnosti bo predvidoma znanih popoldne.

Minister svari pred prevelikimi pričakovanji

Na koalicijskem vrhu so sicer po predhodnih napovedih predsednika vlade razkrili časovni načrt davčne reforme in se začeli pogovarjati o ciljih, ki so znižati obremenitev dela in zvišati obremenitev premoženja. »Predlogov še ne bo, zgolj usmeritve,« je Golob napovedal današnji sestanek. Po njegovih besedah naj bi šla davčna reforma v smeri manjše obremenitve dela in večje obremenitve premoženja, kot je napovedoval že doslej. Koalicijska partnerja SD in Levica sta z današnjo razpravo zadovoljna.

Najprej ugotoviti neto dohodek in premoženje

Ker je Slovenija med članicami EU in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj z največjo davčno obremenitvijo dela in med državami z najmanjšo davčno obremenitvijo premoženja, je to tudi izhodišče, je dejal Golob.

A najprej je po premierovih besedah treba ugotoviti neto dohodek in dejansko premoženje posameznikov. Spremembe bodo šle tako v dveh fazah, najprej s povečanjem preglednosti baz podatkov na področju dohodkov in premoženja, nato pa v spremembe dohodninske zakonodaje in zakonodaje glede obdavčitve premoženja.

Golob spremembe in razbremenitve pri dohodnini napoveduje že z letom 2024, leto pozneje pa še spremembe glede obdavčitve premoženja. Za zdaj je izhodišče koalicije, da se sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ohrani, kot je, zato da ostane ureditev primerljiva s sedanjo.

»Razprava o davčnih spremembah bo javna, transparentna in široka. Iskali bomo družbeno soglasje,« je dejal premier. Iz Slovenije želijo narediti bolj pravično družbo, kar je glavni namen davčne politike, je dodal Golob.

Boštjančič: Cilj je pregleden in razumljiv davčni sistem

Cilj izhodišč za davčne spremembe, ki jih je ministrstvo za finance danes predstavilo koaliciji, je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je ob robu koalicijskega vrha dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Tudi on je povedal, da bodo glavne spremembe pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin.

Po besedah finančnega ministra so koaliciji predstavili izhodišča za spremembe na davčnem področju, ki so jih na ministrstvu pripravljali od lani. Glavna ugotovitev analize je, da »potrebe družbe in davčni sistem ne gredo več skupaj, celo vedno bolj narazen so«, je dejal Boštjančič. Prek sprememb v davčnem sistemu želijo te naraščajoče potrebe družbe nasloviti, je dodal.

Ministra veseli, da je bilo v razpravi koalicije slišati strinjanje, da so zmožnosti države omejene, še posebej ob vračanju fiskalnih pravil na ravni EU po triletnem obdobju njihove zamrznitve.

Ena od ugotovitev analize stanja je po ministrovih besedah tudi ta, da so v zadnjih 20 letih s številnimi popravki uveljavljali parcialne rešitve v sistemu, s čimer je nastalo neke vrste »sračje gnezdo«, ni pa država pogledala sistema kot celote.

Pri izhodiščih na ministrstvu niso želeli iti predaleč s konkretnimi rešitvami, saj želijo široko javno razpravo, tako na ravni stroke kot splošne javnosti. Prav tako je s tem namenom daljša tudi časovnica.

Sistem davčnih odbitkov namesto davčnih olajšav

Glavna izhodišča glede dohodnine so, da se s ciljem večje enostavnosti resno razmišlja o sistemu neto obdavčitve odhodka, torej sistemu davčnih odbitkov namesto davčnih olajšav.

Po ministrovih besedah naj bi naslovili številne davčne olajšave in bonitete, ki so se nabrale v sistemu. Zamišljena je enotna ureditev, v kateri se lahko precej, tudi za več tisoč evrov, poveča neobdavčeni del dohodka, upoštevajo pa se vsi dohodki posameznika, tudi socialni transferji. Od te osnove pa bi se nato računali razni odbitki, je pojasnil Boštjančič.

Pri obdavčitvi premoženja pa gredo razmišljanja v smer progresivne obdavčitve nepremičnin, torej višje obdavčitve za vsako dodatno nepremičnino. Bistvenih sprememb za večino ljudi, ki imajo le nepremičnino, v kateri živijo, tako ni pričakovati. Koalicijska SD je medtem po ministrovih besedah predlagala tudi razmislek o progresivni obdavčitvi preostalih oblik premoženja, a več o tem ni želel govoriti.

»Cilj načrtov ministrstva je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem,« je sklenil minister. Hkrati je eno od vodil po njegovih besedah to, da naj se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika.