Dviga povprečnine letos ne bo, temveč bodo povečane stroške občin kompenzirali posamezno, glede na izračune – po principu intervencij, kar pomeni stroške najprej ugotoviti, nato pa zagotoviti denar. O povprečnini 2024 se bodo pogovarjali na pogajanjih - še letos.

S takšnim sporočilom predsednika vlade Roberta Goloba in z ugotovitvijo ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, da nekatere občine dobijo preveč, druge premalo, ter da iščejo sistemsko rešitev zanje in za pravično kritje stroškov, so bili župani po srečanju na Brdu zadovoljni. Predsednika Združenja občin Slovenije (ZOS) Roberta Smrdelja veseli, da poskušajo iskati konstruktivne rešitve.

Kot je Golob še dejal, občinam ničesar ne obljubljajo, imajo pa iskren namen najti rešitve. Glede sofinanciranja vrtcev čakajo konkretne podatke občin o tem, koliko so se jim povečali stroški zaradi dviga plač pomočnic vzgojiteljic, glede plač funkcionarjev in županov pa so ocenili, da so izrazito prenizke, zaradi česar potrebujemo prenovo plačnega sistema. Golob je napovedal, da se obetajo premiki tudi na področju razvojnih oziroma kohezijskih sredstev; vlada naj bi namreč odpravila vse ovire za začetek črpanja 3,26 milijarde evrov iz nove finančne perspektive.

Srečanje županov in ministrov s predsednikom vlade na Brdu. FOTO: Leon Vidic/Delo

Spomnimo, da vodstva reprezentativnih združenj občin, to je Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije, že dlje časa pozivajo k popravku povprečnine za letošnje leto. Stroški dviga plač zaposlenih v javnem sektorju, dvig minimalne plače, nedavni dodatni dvig plač pomočnic vzgojiteljic, dvig cen energentov in energije ter posledično inflacije so stroški, ki se vedno bolj zajedajo v proračune občin, so v združenjih občin zapisali v nedavnem pozivu vladi in ministrstvu za finance.

Brez tega se bodo občine za zagotovitev dodatnih sredstev ponovno primorane zajedati v investicijska sredstva in se tudi zadolževati, so opozorili pred dobrim mesecem in vlado pozvali k soočenju.

Vlada pozabila na Skupnost občin

Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS), pozdravlja današnje srečanje na Brdu, saj ga ocenjuje za »pomembno, da vzpostavimo dialog, izmenjamo mnenja in uskladimo naša pričakovanja.« (...) »Samo če bomo sodelovali, bomo našli rešitve, ki so optimalne za državljanke in državljane.« A Prebiliča danes na Brdo niso povabili. Predsednik vlade se je z župani in županjami občin SOS sicer že srečal na njihovem tretjem tradicionalnem srečanju, danes pa SOS kot organizacija vabila ni prejel. »Mislim, da to ni bila dobra poteza, saj SOS zastopa 183 občin članic, prek katerih zastopamo naše skupne interese,« je za Delo dejal Prebilič, sicer tudi župan Kočevja.

Takšna srečanja, dodaja, omogočajo županom, da neposredno izrazijo stališča do aktualnih izzivov, s katerimi se srečujejo v lokalnih skupnostih: »Seveda so izzivi vezani na zakonodajo in politike, ki jih sprejema v prvi vrsti država, izvajajo pa občine – zato je pomembno, da se pogovarjamo na najvišjem nivoju, tisti, ki politike sprejemajo, in tisti, ki jih izvajamo na terenu.«

Vladimir Prebilič, predsednik SOS in župan Kočevja FOTO: Leon Vidic/Delo

»Pravijo, da papir prenese vse – in tako je pogosto tudi z zakonodajo, ki na papirju deluje krasno, na terenu pa se srečujemo z nešteto težavami in vprašanji, še posebej ko je potrebno financiranje iz občinskih proračunov,« pravi Prebilič, ki od predsednika vlade in ekipe pričakuje, da bodo aktivno sodelovali pri iskanju rešitev.

Prebilič posebej izpostavlja zakonodajne obveznosti občin in s tem povezano financiranje – razkorak med prejetimi sredstvi za izvajanje zakonskih nalog in stroški izvajanja zakonskih nalog je v letu 2022 znašal 81 evrov (povprečnina 645 evrov, občinski stroški 726 evrov): »To je zaostanek, ki ga v občinskih proračunih občutimo vseskozi. Poleg tega nam nova zakonodaja pogosto veča finančne obveznosti, dobivamo nove naloge, finančnih sredstev pa ne. Zato sem prepričan, da moramo v partnerstvu z državo nadaljevati z iskanjem zakonodajnega 'balasta' in nadaljevati zakon o finančni razbremenitvi občin.«

Kaj pa dodatni viri?

Obenem občine po Prebiliču potrebujejo dodatne vire za odpravo anomalij financiranja občin – zunaj povprečnine. »Zlasti pereče področje sta predšolska vzgoja in šolstvo, kjer stroški rastejo zaradi zvišanja plač, obenem pa država želi še zaostriti normative in standarde, in to na področju, kjer smo med najboljšimi v Evropi, namesto da bi se osredotočili na področja, kjer so izboljšave bolj nujne,« meni predsedujoči SOS.

Takšno je po njegovem, denimo, področje dolgotrajne oskrbe, kjer se sprejema nova zakonodaja v rekordnem roku, zadeve pa so zelo nedorečene z vidika pristojnosti in financiranja. Prav tako je zdravstvena reforma nekaj, o čemer bi se morali več pogovarjati, ocenjuje: »Namreč, na terenu se pojavljajo dvomi o tem, da bo zagotovila enakomerno dostopnost do zdravstvenih storitev za vse prebivalce, ki bo prilagojena potrebam različnih okolij.« Pomembna tema za občine je tudi lokalni oziroma regionalni razvoj in dostop do sredstev EU, ki so izjemno pomemben vir za razvoj lokalnih okolij. Ta imajo različne potrebe glede na svojo lego, razvitost in razvojne možnosti. »Prav je, da premierova ekipa sliši, kaj potrebujejo ljudje v, denimo, Kočevju, Križevcih ali v Osilnici, iz Ljubljane se namreč pogosto do tja ne vidi.«

Združenje občin Slovenije kritično do omejitve županskih mandatov

Danes so se zaradi pobude Piratske stranke o omejevanju županskih mandatov na dva zaporedna mandata oglasili v Združenju občin Slovenije, poroča STA. Menijo, da je omejevanje števila mandatov v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi načeli, volivci pa so tisti, ki odločajo, koga bi radi imeli za svojega predstavnika, so zapisali v sporočilu za javnost.

Občinam poleg višje povprečnine tudi znižanje stroškov

Omejevanje števila mandatov na področju lokalne samouprave je povsem nepotrebno, saj gre ravno zaradi kontinuitete vodenja občin za enega najbolj delujočih sistemov v državi, so prepričani. Opozorili so še, da število kandidatov, ki so pripravljeni kandidirati za župana, iz mandata v mandat pada. Na zadnjih volitvah je bil v eni tretjini občin samo po en kandidat pripravljen postati župan.

Župana lahko dobimo tudi z žrebom

»Če bodo poslanke in poslanci potrdili predlog zakona, se glede na situacijo zna zgoditi, da v kakšni občini sploh ne bo kandidata za župana. Mandat župana po ureditvi, ki velja v naši državi, traja zgolj štiri leta, zlasti večji projekti pa potrebujejo vsaj dva mandata za njihovo uresničitev,« so še zapisali.

Občine skrbi povprečnina, župane tudi omejitev mandatov. FOTO: Leon Vidic/Delo

Na pomanjkanje županskih kandidatov v nekaterih manjših občinah opozarjajo tudi v Stranki mladih - Zeleni Evrope, kjer zakonodajno pobudo načeloma podpirajo. Predlagajo, da omejitev velja zgolj v občinah, kjer o županu in občinskem svetu odloča več kot 20.000 volilnih upravičencev, na manjše občine, kjer je volilnih upravičencev manj, pa naj se omejitev ne nanaša.

Proti interesna skupina lokalnih interesov v DS

Pobudi Piratske stranke o zakonski omejitvi števila zaporednih mandatov županj in županov nasprotuje tudi interesna skupina lokalnih interesov državnega sveta, ki se pridružuje stališču Skupnosti občin Slovenije, so zapisali pri STA. Pobudo stranke so označili za »populistični predlog zunajparlamentarne stranke, ki si na ta način poskuša pridobiti medijsko pozornost«.

V Piratski stranki so prejšnji teden pojasnili, da so do izteka roka za zbiranje podpisov v podporo zakonodajni pobudi za omejitev županskih mandatov zbrali več kot pet tisoč podpisov. Podpise in predlog zakona bodo v državni zbor vložili v dveh tednih.