Povprečnina prenizka za petino, plače županov za šest razredov

Bližajoča se volilna skupščina je bila le eden od razlogov, da so se v Skupnosti občin Slovenije odločili za regijska srečanja. Prvo so sklicali danes v Divači, na njem pa je ducat županov in drugih predstavnikov devetih občin z Obale, Krasa in Notranjske govorilo o temah, ki – tako predsedujoči SOS dr. Vladimir Prebilič - najbolj razvnemajo občinske strasti: nujna medicinska pomoč, dvig stroškov za predšolsko vzgojo, plače funkcionarjev in problematika energentov.

Vlada načrtuje krčenje mreže nujne medicinske pomoči brez vključevanja občin. FOTO: Bojan Rajšek

V občinah niso zadovoljni, da vlada odločitve, ki predstavljajo velike finančne posledice za občinske proračune, sprejema mimo njih. Taki sta bili tudi odločitev o krčenju mreže nujne medicinske pomoči, ki so mu najbolj izpostavljene prav občine z obrobja oziroma na ruralnih območjih in dvig stroškov za predšolsko vzgojo, ki so padli na ramena občin in ponekod dosegajo tudi milijonske zneske.

Plače županov so velika anomalija

Dr. Vladimir Prebilič, predsednik SOS. FOTO: Jože Suhadolnik

Tudi o plačah funkcionarjev v občinah, ki so bile zamrznjene in se niso usklajevale celih dvanajst let, so bili prisotni v Divači enotnega mnenja, da predstavljajo veliko anomalijo. Anomalija je že to, da znotraj občinskih uprav župane po plači prehitevajo zaposleni, ravnatelji vrtcev, šol in drugih javnih zavodov. menijo. Ocenjujejo, da bi morale biti plače županov višje vsaj za šest razredov, zmanjšati pa bi bilo treba tudi razliko med plačami poklicnih in nepoklicnih županov, ki je zdaj 50 odstotkov. Njihov predlog je 25-odstotna razlika. Obenem bi morali, so se strinjali, županom, ki niso več izvoljeni, omogočiti možnost premostitvenega obdobja šestih mesecev in kompenziranja plače do nove zaposlitve – kot zakon to omogoča poslancem. »Glede na to, da se za sodnike, ki jih je bistveno več kot županov, čez noč najde 600 evrov, za zdravnike pa celo nekaj tisoč evrov, zakaj se tudi za 212 županov ne bi našla rešitev?« sprašuje dr. Prebilič.

Četrti sklop, mimo katerega v Divači ni bilo mogoče, so javne gospodarske službe, konkretno komunale oziroma podjetja, ki opravljajo javno storitev. Nanje je, pravi dr. Prebilič, minister za infrastrukturo preprosto pozabil, zato so izpadla iz cenovne kapice energentov. Kar bo še poseben izziv za občine, napoveduje: »Cene elektrike bodo v nekaterih primerih tudi do osemkrat višje od cen, po katerih dobavljamo. To pa pomeni ponoven pritisk na cene komunalnih storitev in posledično na položnice občank in občanov.«

Več za primerno porabo

Stroški za predšolsko vzgojo gredo v nekaterih občinah v milijone. FOTO: Jure Eržen

Tudi financiranja občin so se dotaknili, glede katerega pa imajo v SOS dva pomisleka. »Trenutno dovoljena povprečna primerna poraba 700 evrov na prebivalca ne ustreza več realnemu stanju. To izhodišče za letos ne bo zadoščalo za poravnavo novonastalih obveznosti, ki se občinam nalagajo,« pravi dr. Prebilič in dodaja, da bi poleg primerne porabe morali vpeljati še nekatere druge vzvode pomoči občinam, ki bi naslavljale njihove posebnosti. Med občinami namreč obstajajo velike razlike, ki bi jih bilo treba izravnati. Ena takih je zimska služba. Občina Koper je praktično ne potrebuje, medtem ko občino Idrija, denimo, stane skoraj milijon evrov. Na SOS bodo v zvezi s tem oblikovali konkretne predloge, kako določeno skupino »netipičnih« stroškov občin kompenzirati tudi s pomočjo državnega proračuna. Pogovarjati bi se morali vsaj o 20-odstotnem dvigu povprečnine, še pravi dr. Prebilič.

Prostora za boljše sodelovanje in za izmenjavo dobrih praks med lokalnimi skupnostmi je še kar nekaj, kar se je znova potrdilo tudi na srečanju v Divači. Ali pričakujejo, da bo to sodelovanje morda izboljšala reorganizacija upravnih enot, kot jo načrtujejo na ministrstvu za javno upravo? Prebilič odgovarja s primerom Geodetske uprave: »Zdaj občine ne morejo prodajati zemljišč, ker sistem ne funkcionira in ne moremo narediti nobene odmere. Zakaj nekaterih storitev, ki jih opravlja država, ne bi omogočili opravljati tudi prek občinskih uprav? Razumem, da hoče biti država racionalna in vitka, a ne tako, da potem določenih storitev v lokalni skupnosti ni.«