Od sobote do vključno 23. decembra bo mogoče povsod po državi v prodajalni kupiti sesalec ali mešalec in tudi peljati psa ali mačka na striženje, ne vemo pa še prav dobro, kaj nas čaka med prazničnimi dnevi. Večina državne uprave bo morala bodisi na dopust bodisi na čakanje. Škofje podpirajo odločitev vlade, da spet dovoli verske obrede, rektor ljubljanske univerze Igor Papič pa je kritičen do tega, kakšen odnos do znanja kaže s prioritetami sproščanja.
Za vsaj nekaj dni se rahljajo nekatere do zdaj veljavne omejitve – po vsej državi bodo spet odprte tehnične trgovine, v osrednjeslovenski, goriški, obalno-kraški in gorenjski statistični regiji tudi knjigarne, papirnice, fotokopirnice, prodajalne z drobno galanterijo in darilnim programom.
»Ustvarjanje pogojev, ki bodo našim podjetjem zagotovili možnosti za prihodnjo rast in razvoj, je cilj, ki mu prioritetno sledimo,« je dejal gospodarski minister
Zdravko Počivalšek in poudaril, da si gospodarstvo ne more privoščiti popolnega zaprtja v času praznikov, ker bi mu to povzročilo nepopravljivo škodo.
V štirih regijah bodo odprte knjigarne in več storitev.
Večina uslužbencev v državni upravi bo deset dni doma.
Rektor UL: Vrednote znanja ni na obzorju odločevalcev.
Ustavitev državne uprave
Se bo pa za deset dni, kot vse kaže, ustavila državna uprava – od 24. decembra do 4. januarja bo opravljala samo nujne naloge, ki so vezane na procesne roke, povezane z varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin, z delovanjem države in podobno. Predstojnikom so naložili, da določijo javne uslužbence, ki jih bodo opravljali, pri čemer morajo zagotoviti, da jih izvajajo kot delo na domu, razen v izjemnih primerih. Priporočajo, naj preostali uslužbenci izrabijo letni dopust ali drugo vrsto upravičene odsotnosti, tisti, ki ne bodo, pa naj se jih napoti na čakanje na delo doma s pravico nadomestila.
Zadovoljni v Cerkvi, na univerzi ne
Že v sredo je vlada sprejela, včeraj pa tudi objavila, odlok o začasni omejitvi verske svobode. Slovenski škofje so podprli odločitev, s katero je odpravila prepoved verskih obredov in vernikom zagotovila pravico do javnega bogoslužja, in sicer ob upoštevanju veljavnih ukrepov.
Precej manj zadovoljstva pa je na področju vzgoje in izobraževanja. Včeraj je ogorčenje izrazil tudi rektor ljubljanske univerze
prof. dr. Igor Papič, ki je poudaril, da trenutni ukrepi in prioritete sproščanja kažejo, da vrednote znanja ni na obzorju odločevalcev. »Kot rektor najstarejše in največje univerze v Sloveniji, kot visokošolski učitelj in kot državljan te države ne morem molčati,« je zapisal in opozoril, da s takimi prioritetami podiramo temelje naše prihodnosti, ki bi morala biti utemeljena prav na znanju.
Brez dogovora o minimalni plači
Zelo malo verjetno je, da bi v sedmem svežnju ukrepov (PKP7) obravnavali zamrznitev minimalne plače, ki jo zahtevajo delodajalci, sindikati pa temu seveda nasprotujejo. Po zakonu o minimalni plači bi se ta morala 1. januarja zvišati za skoraj devet odstotkov, kar se zdi gospodarskim združenjem v teh negotovih razmerah zelo tvegano in opozarjajo na nevarnost izgube delovnih mest v marsikateri panogi. Sindikati v to ne privolijo.
Resorni minister za delo Janez Cigler Kralj poudarja, da je pri tem vprašanju najpomembnejši socialni dialog, a kompromisa za zdaj ni na vidiku. Je pa bil menda govor o več variantah reševanja tega vprašanja – od tega, da bi država subvencionirala razliko med sedanjim in novim zneskom minimalne plače, in sicer prve mesece v celoti, potem pa postopno manjše deleže, do tega, da bi zvišanje prestavili na 1. april in bi potem država pol leta krila polno razliko, nekatera delodajalska združenja predlagajo zamrznitev, ob nekakšnem dodatku, ki bi ga financiral proračun, slišati pa je tudi pozive k razbremenitvi vseh plač.
Kaj bo prihodnji teden?
Po nekaterih neuradnih informacijah je mogoče, da bi vlada že danes spet razpravljala o tem, kakšen režim bo veljal po državi od 23. decembra dalje. Na mizi je več predlogov, na katere pa ima zdravstvena stroka drugačen pogled kot na primer gospodarstvo. Po besedah
Jelka Kacina bodo pri odločanju upoštevali predvsem aktualne epidemiološke trende, pri tem pa se bodo zgledovali tudi po tem, kakšne ukrepe sprejemajo sosedje. Ni pričakovati ustavitve javnega potniškega prometa, vsaj za kratek čas pa se napoveduje rahljanje ukrepov pri prehajanju meja in tako imenovani policijski uri, prav tako pri omejitvah druženja znotraj družine.
Časovnica sprejemanja PKP7 še ni jasna
Zlasti zaradi zadnjih pretresov na političnem parketu v zvezi z Desusom pa še ni povsem jasna časovnica sprejemanja sedmega paketa ukrepov za blažitev posledic epidemije (PKP7), ki je bila predvidena za minulo sredo. Paket naj bi potrjevali v prihodnjih dneh, morda celo danes. V njem je nekaj za podjetja pomembnih določil, kot je hitrejše izplačilo dela fiksnih stroškov in odlog plačila najemnin.
Za upokojence, ki se bodo konec meseca razveselili izredne 1,5-odstotne uskladitve pokojnin, februarja pa še redne dvoodstotne, pa PKP7 znova predvideva solidarnostni dodatek od 130 do 300 evrov, in sicer za tiste, ki prejemajo do 714 evrov pokojnine.
Komentarji