
Neomejen dostop | že od 14,99€
Potem ko so marca negativne ocene dela vlade Roberta Goloba prvič presegle pozitivne, je aprilska raziskava Mediane izmerila, da sta se največji stranki, Gibanje Svoboda in SDS, prvič po lanskih državnozborskih volitvah izenačili po podpori.
Razlika med obema strankama je še decembra lani znašala dobrih 15 odstotnih točk, štiri mesece pozneje pa sta se SDS in Gibanje Svoboda izenačili po podpori. »Večina od 400.000 volivcev, ki so Gibanju Svoboda aprila 2022 namenili svoj glas, je doumela, da so bile obljube stranke precej prazne, sploh v delu, ki se je nanašal na vodenje drugačne politike od precej trde politike prejšnje vlade in njenega predsednika Janeza Janše,« vzroke za padec podpore Gibanju Svoboda analizira politolog s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Miro Haček.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Če Haček trdi, da je vladanje Goloba bolj avtokratsko kot Janševo, je očitno, da živi na drugem planetu ali pa ima silno slab spomin. V resnici je nasprotno, volilci s(m)o razočarani ne nad avtoritarnostjo, pač pa nad preveliko mehkobo, s katero se stvari urejajo. Vsaj na RTV in v zdravstvu bi moral Golob že zdavnaj udariti po mizi in ukrepati.