Neomejen dostop | že od 9,99€
Nedeljsko popoldansko neurje je znova precej prizadelo severno Slovenijo. Po skoraj letu dni od lanske poletne ujme je bilo največ škode na območju Črne na Koroškem, kjer je zalilo številne kleti, sprožilo se je tudi več zemeljskih plazov. Prizadeta je bila znova tudi Logarska dolina. Večerna nevihtna fronta na zahodu države pa po doslej zbranih podatkih ni bila tako huda.
Uprava za zaščito in reševanje je v nedeljo popoldne in zvečer evidentirala več kot 150 intervencij na območju regijskih centrov Kranj, Celje, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Slovenj Gradec in Trbovlje. Težave so bile tudi na nekaterih cestah, po poročanju portala Promet.si je zaradi zemeljskega plazu še vedno zaprta cesta med Litijo in Zagorjem pri Šklendrovcu.
Z območja Črne na Koroškem poročajo o zalitih številnih kleteh ter sproženih zemeljskih plazovih, zaradi česar so bili na terenu gasilci iz Črne in Mežice. Po poročanju Koroškega radia je v Spodnjem Javorju plaz delno zasul domačina, a so ga rešili gasilci in ga prepeljali v bolnišnico.
Škodo je neurje v Črni po besedah županje Romane Lesjak za Radio Slovenija povzročilo na podobnih mestih kot v lanski ujmi. Na facebookovem profilu je ob objavi fotografij škode zapisala: »Ko nimaš več besed in si žalosten v dno duše.« Zasulo je stanovanjske objekte, tudi novo kegljišče, ki je bilo tik pred odprtjem. Vpoklicali so vse razpoložljive stroje, aktivirali tudi delavce koncesionarja za urejanje reke Meže.
Tudi na območju Mestne občine Slovenj Gradec in občine Mislinja je bilo popoldne zaradi močnega deževja zalitih veliko kleti in dvorišč. Podrto drevje je za dlje časa ustavilo promet na glavni cesti Slovenj Gradec–Mislinja, še kažejo podatki centra za obveščanje.
Vremensko dogajanje je spet prizadelo tudi Logarsko dolino, kjer je neurje že prejšnji teden razdejalo območje pod priljubljeno turistično točko slap Rinka. Kot je za STA povedala županja Solčave Katarina Prelesnik, je zasulo strugo in pot pod slapom. K sreči nihče ni bil poškodovan, je pa morala gorska reševalna služba reševati 17 planincev.
Ker je neurje znova razdejalo območje pod slapom Rinka, pristojni razmišljajo, da bodo pot do slapa prestavili drugam, dokler se struga Savinje na tem območju ne zaščiti in očisti, je za STA danes povedala Prelesnikova. Kot je dejala, na tem območju namreč ne morejo imeti vsak teden bagrov, s katerimi odstranjujejo nasuto kamenje iz struge.
Županja je napovedala, da bodo morali danes zaradi novega neurja ponovno zapreti cesto od Logarskega dola do slapa Rinka. Pojasnila je, da je bil že od prejšnjega ponedeljka na cesti znak, da je promet po tej cesti prepovedan, vendar obiskovalci tega niso spoštovali. Kljub vsemu bo vsaj del poti še vedno odprt, zato je obisk Logarske doline mogoč še naprej.
Ocenila je še, da skupna škoda po neurju pred dobrim tednom dni in nedeljskem znaša okoli dva milijona evrov.
Prelesnikova je napovedala, da bodo danes pregledali pešpot po Logarski dolini. Upa, da bodo lahko vzpostavili prehodnost v celoti. Vsekakor je spodnji del Krajinskega parka brez posebnosti, prehoden, obiskovalce pa je pozvala, da pustijo vozila pred dolino in si Logarsko dolino ogledajo peš.
Pričakuje tudi, da bo v Logarski dolini zaradi sanacije posledic neurij povečan promet tovornih vozil. Obiskovalci so sicer imeli v nedeljo parkirana vozila na območju pod slapom, vendar so se še pravočasno umaknili in nobeno vozilo ni bilo zasuto, ostal je menda le en motor.
Po njenih besedah je po neurju, ki se je na tem območju razbesnelo v nedeljo okoli 15.30, gorska reševalna služba rešila 17 planincev z Okrešlja. Poleg tega sta se dva planinca, ki sta bila v okolici Orlovega gnezda, v dolino vrnila z gorskimi reševalci. Vsi planinci so nepoškodovani, je zatrdila županja.
Iz prostorov Planinskega doma na Okrešlju je po njenih besedah neurje odneslo hladilnik in še nekaj gostinske opreme.
Županja je napovedala še, da bodo morali danes zaradi novega neurja ponovno zapreti cesto od Logarskega dola do slapa Rinka. Pojasnila je, da je bil že od prejšnjega ponedeljka na cesti znak, da je promet po tej cesti prepovedan, vendar obiskovalci tega niso spoštovali. Kljub vsemu bo vsaj del poti še vedno odprt, zato je obisk Logarske doline mogoč še naprej.
Nedeljsko neurje je zajelo tudi Zasavje in del Savinjske regije. Po poročanju Uprave RS za zaščito in reševanje je v več občinah veter razkrival strehe in podiral drevesa. Cesto Zagorje–Litija pri Šklendrovcu je zasul zemeljski plaz, zaradi česar je zaprta za promet. V žalski občini pa zemeljski plaz ogroža hišo.
Močno deževje z vetrom je nevšečnosti v nedeljo popoldne povzročalo v zasavskih občinah Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, kjer je veter razkril strehe na več objektih. Na Rudarski cesti sredi Trbovelj je veter odkril streho na športnem objektu Rudar, gasilci so okoli 15 kvadratnih metrov strehe začasno prekrili s folijo.
Podrta drevesa so zaprla tako lokalne kot regionalne ceste, v občini Hrastnik je veter podrl drevo pri stanovanjskem bloku. Sprožili so se tudi zemeljski plazovi.
V Zasavju so bili na terenu gasilci prostovoljnih gasilskih društev Zagorje mesto, Čemšenik, Čolnišče, Izlake, Podkum, Ravenska vas, Dol pri Hrastniku, Trbovlje, Dobovec in Klek, pa tudi delavci Komunalnega podjetja Trbovlje.
Podrta drevesa so onemogočala prevoznost cest in ogrožala objekte tudi v občinah Laško, Radeče, Rečica ob Savinji, Šentjur, Velenje in Žalec. V občini Štore so se poleg podrtih dreves in razkritih objektov soočali tudi z vodo, ki je poplavila več objektov, na Vranskem so nevšečnosti prav tako povzročali podrta drevesa in meteorna voda, ki je poplavljala objekte in ceste. V Vojniku pa je voda poplavila cesto in gospodarsko poslopje. V žalski občini se je sprožil tudi zemeljski plaz, ki ogroža hišo.
V tem delu Savinjske regije so ob nedeljskem neurju posredovali gasilci prostovoljnih gasilskih društev Laško, Rečica, Sedraž, Šentrupert pri Laškem, Radeče, Svibno, Rečica ob Savinji, Pobrežje ob Savinji, Grušovlje, Šentjur, Kalobje, Štore, Svetina, Prožinska vas, Frankolovo, Nova Cerkev, Vransko, Tešova, Ločica pri Vranskem, Prekopa - Čeplje - Stopnik, Šempeter v Savinjski dolini in Velika Pirešica, pa tudi gasilci Prostovoljne gasilske enote Velenje.
O močnem vetru, ki je podiral drevesa, so poročali tudi iz Črnomlja, kjer je bil zaradi tega oviran promet na več lokalnih cestah, v naseljih Tribuče, Perudina in Vukovci pa je veter razkril strehe dveh stanovanjskih hiš in delavnice.
Tudi na območju Celja je voda poplavila več kleti stanovanjskih objektov, podrtih je bilo več dreves, ki so zaprla posamezne lokalne ceste. V Krškem so zaradi neurja z močnim vetrom tamkajšnji gasilci prekrili dva objekta in delavci Elektra Celje so morali odpraviti okvaro, zaradi katere je bila nekaj časa motena oskrba z elektriko na območju Senovega.
Na območju Maribora so po poročanju regijskega centra za obveščanje opravili 19 intervencij, predvsem zaradi poplavljenih objektov, zamakanja streh in podrtih dreves, ki so ogrožala promet na območjih Studencev, Peker in Radvanja.
Kar nekaj posredovanj je bilo potrebnih tudi na območjih Slovenskih goric ter občin Pesnica, Oplotnica, Slovenska Bistrica in Šentilj.
Zvečer je Slovenijo dosegla nova nevihtna fronta, ki je iz Italije najprej zajela območje Julijskih Alp, Posočje in goriško regijo ter se premikala proti osrednji Sloveniji. Za zdaj o hujših posledicah ni poročil, le novogoriški gasilci so morali malo pred 21. uro posredovati, ker je strela zanetila požar v naravi pod Sveto goro.
Le nekaj minut pozneje je sunek vetra v Vrtojbi razkril strešnike, da so viseli na pločnik, a so jih šempetrski gasilci hitro odstranili ter hkrati pregledali še sosednjo streho, ki jo je poškodovalo neurje.
Ob nedeljskem prehodu vremenske fronte so bili najmočnejši nalivi na območju Uršlje gore. Na tamkajšnji meteorološki postaji je v desetih minutah padlo 31 milimetrov padavin, v pol ure pa kar 76 milimetrov padavin, je povedal klimatolog Anže Medved z Agencije RS za okolje (Arso).
Nedeljske količine padavin na območju Uršlje gore sicer glede na časovni interval niso bile rekordne pri nas. Rekordna količina padavin v desetih minutah je padla 19. maja 2009 na Lisci, ko je v desetminutnem časovnem intervalu padlo 51 milimetrov padavin, rekord za polurno količino padavin pa je bil izmerjen 21. avgusta leta 1988 na meteorološki postaji Kekec nad Novo Gorico, ko je v tem času padlo 84 milimetrov padavin, je še povedal klimatolog z Arsa.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji