Društvo novinarjev Slovenije (DNS) ostro obsoja novo serijo SLAPP tožb, katerih cilj je po njihovem mnenju utišati kritično novinarstvo. Tarča teh tožb je N1 Slovenija, ki je po objavi preiskovalnega dosjeja o Psihiatrični kliniki Ljubljana (UPK) prejela šest odškodninskih tožb.

Te so bile vložene proti novinarki Barbari M. Smajila, odgovorni urednici Katji Šeruga, podjetju Adria News Production ter izdajatelju Adria News Sarl. Tožnica je Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana (UPK), ki jo vodi direktor Bojan Zalar, pri čemer DNS poudarja sporno dejstvo, da tožbe prihajajo iz javnega zavoda, financiranega z davkoplačevalskim denarjem.

DNS je izpostavil, da gre za zlorabo pravnih sredstev z namenom ustrahovanja medija in novinark, kar je značilnost SLAPP tožb (Strategic Lawsuit Against Public Participation). Tožbe temeljijo na pavšalnih obtožbah, saj tožnik navaja neresničnost trditev, hkrati pa prilepi celotno vsebino članka, ki v večini poroča o dokazljivih dejstvih. DNS opozarja tudi na ekscesno višino odškodninskih zahtevkov, kar dodatno potrjuje namen ustrahovanja.

Društvo novinarjev Slovenije opozarja, da gre za zlorabo pravnih sredstev, in poziva k ustavitvi zlonamernega sodnega pregona ter zaščiti novinarjev pred SLAPP tožbami. FOTO: Marko Feist

Dogajanje na Psihiatrični kliniki Ljubljana brez epiloga

Dogajanje na ljubljanski psihiatrični kliniki, ki je spomladi 2023 pretreslo javnost, še vedno nima končnega epiloga. Prvi očitki o domnevnih zlorabah in neprimerni obravnavi pacientov so se pojavili že prej, pozornost pa so še posebej pritegnila pričevanja pacientov, objavljena na N1 Slovenija.

V predzadnji epizodi oddaje na Valu 202 so opozorili, da nobena odgovorna oseba ni prevzela odgovornosti za dogajanje na kliniki, vključno z ministrstvom za zdravje in direktorjem Bojanom Zalarjem, ki se otepajo odgovornosti in ne komunicirajo z javnostjo.

Novinarka N1 Barbara Smajila, avtorica člankov o nasilju na psihiatrični kliniki, je poudarila, da novinarji že en mesec čakajo na odločbo o sistemskem nadzoru, ki bi razkrila konkretne ukrepe za psihiatrično kliniko. Po njenem mnenju je tak dokument v javnem interesu, a ministrstvo za zdravje tega očitno ne želi razkriti.

Šokantna pričevanja pacientov in obtožbe o nasilju

O nasilju na psihiatrični kliniki je v oddaji Vroči mikrofon spregovorila tudi pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič, ki je prišla prostovoljno po pomoč, vendar je bila dva dni privezana s trakovi, čeprav pred tem ni bila nemirna ali agresivna. Po lastnih besedah je postala nemirna šele zaradi prisilnih ukrepov, ki so bili po njenem travmatični.

Maležičeva je izpostavila, da mnogi pacienti o nasilju ne govorijo, ker jim močna zdravila zameglijo presojo in spomin. Opozorila je, da so zaposleni na kliniki pogosto utrujeni in preobremenjeni, kar lahko vodi v neprimerne reakcije in zlorabo moči.

Direktor Bojan Zalar je na enem od zaslišanj priznal, da zaposleni včasih izgubijo občutek za meje, zlasti pri delu s težavnimi pacienti, vendar je dodal, da večina dela dobro. Odstopa ne namerava ponuditi, saj meni, da bi s tem naredil krivico zaposlenim, ki po njegovem opravljajo delo po svojih najboljših močeh.

Bojan Zalar, direktor Psihiatrične klinike Ljubljana je tarča kritik zaradi neprevzemanja odgovornosti za domnevne zlorabe pacientov. FOTO: Igor​ Zaplatil

Sociologinja dr. Darja Zaviršek opozarja, da so pacienti z duševnimi motnjami v najbolj ranljivem položaju, saj nimajo nikakršnih pravic in so še šibkejši v odnosu do zdravnikov. Po njenih besedah so najbolj ogroženi ob koncu tedna, ko je na kliniki manj izkušenega osebja.

Psihiatrinja Vesna Švab je za Delo zagovarjala deinstitucionalizacijo in poziva k močnejšemu vključevanju pacientov v procese odločanja ter k večji vključenosti civilne družbe. Poudarila je, da privezovanje na posteljo lahko velja le za skrajni ukrep, ki mora biti natančno dokumentiran in večkrat preverjen.

Sistemski nadzor končan, epilog še neznan

Sistemski nadzor na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana je bil končan septembra 2023, zajel pa je obdobje od 1. januarja 2016 do 31. oktobra 2023. Kliniki je bilo naloženo, da izboljša izvajanje varovalnih ukrepov, poskrbi za izobraževanje zaposlenih o deeskalacijskih tehnikah ter vzpostavi mehanizme za poročanje o nevarnih dogodkih.

Kljub zaključku nadzora pa javni epilog še vedno ni znan, kar dodatno podžiga očitke o pomanjkanju transparentnosti in odgovornosti vodstva psihiatrične klinike.

Društvo novinarjev Slovenije ob tem poziva k zaščiti novinarjev pred SLAPP tožbami in opozarja, da te resno ogrožajo novinarstvo in javni interes v Sloveniji. Od ministrstva za pravosodje pričakuje hitro sprejetje zakona o zaščitnih ukrepih za javno udejstvovanje, od Okrožnega sodišča v Ljubljani pa uporabo vseh pravnih mehanizmov za zmanjšanje potencialne škode mediju.

Vodstvo UPK Ljubljana in svet zavoda poziva, naj opustita neutemeljeno sodno preganjanje kritičnih novinarjev ter zagotovita transparentnost in odgovornost v javni ustanovi, ki jo financirajo davkoplačevalci.