»Priložnost za razpravo o stanju duha v naši družbi«

»Prepričan sem, da bo današnja razprava ob interpelaciji priložnost, da predstavim delo, ki smo ga z ekipo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve opravili v izjemno težkih okoliščinah epidemije koronavirusa. Konec koncev pa jo vidim tudi kot priložnost za resno razpravo o stanju duha v naši družbi in o prihodnosti dolgotrajne oskrbe,« je minister Janez Cigler Kralj napovedal ob začetku seje v državnem zboru, za katero je predvidenih skoraj sedemnajst ur. Seznam očitkov opozicije in njihove utemeljitve so obsežni, glavni pa so usmerjeni v stanje v domovih za starostnike med epidemijo.

V domovih za starejše je bilo 12.155 okuženih, 2058 jih je bitko z virusom izgubilo. »Za vsako od teh številk stoji človek, življenjska zgodba, svojci, bolečina. Koliko smrti bi lahko preprečili, če bi bile reakcije pristojnih drugačne? Koliko bi jih danes še živelo, če bi minister delal, potegnil potezo, upošteval priporočila strokovne skupine?« je poslanka LMŠ Jerca Korče začela naštevati, zaradi česa vsega danes poteka interpelacija ministra za delo. Besedilo njegovega odgovora ne vsebuje argumentov, s katerimi bi zanikal ali ovrgel en sam očitek, je nadaljevala Jerca Korče, ki se je vprašala, ali se ni s številnimi enkratnimi zneski pomoči minister poskušal odkupiti za polom in poraz, ki se je dogajal v institucionalnem varstvu.

Poleg odgovornosti za neučinkovito ukrepanje pri zajezitvi širjenja virusa sars-cov-2 v domovih za starejše so poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB kritični do še treh področij njegovega resorja: ker se v vsem tem času delovnopravna zakonodaja ni prilagodila epidemiji, da bi, denimo, spodbujala delo od doma, kar bi preprečilo širitev okužb na delovnih mestih. Zaradi neizdajanja karantenskih odločb se je situacija še bistveno poslabšala. Očitajo mu neustrezen dialog s socialnimi partnerji in neodzivnost ob predlogih določb, ki posegajo v pravice zaposlenih, ter koruptivno in klientelistično ravnanje pri javnem razpisu ministrstva za sofinanciranje projektov pomoči najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, pri katerem so sredstva odobrili sedemnajstim od 135 prijavljenih organizacij, med njimi 130.200 evrov Zavodu Iskreni, katerega soustanovitelj je bil tudi minister.

»Ta interpelacija ne bo namenjena zgolj ugotavljanju odgovornosti o mojem delu. Razmere v domovih starejših med epidemijo so namreč pokazale, kako sistemsko podhranjeno in popolnoma prezrto je bilo področje oskrbe starejših, še posebej institucionalnega varstva v preteklem desetletju,« je dejal Janez Cigler Kralj in poudaril, da podatki nazorno kažejo, da so bili starejši v preteklem desetletju odrinjeni na rob naše družbe. Interpelacija bo tako ogledalo preteklim politikam, odnosu do starejših in prioritetam prejšnjih vlad, želi pa si, da bi bila namenjena tudi prihodnjim vizijam in konkretnim rešitvam.

»Slovenska družba je padla na izpitu človečnosti in skrbi za najranljivejše. Zavedam se velike odgovornosti in moralne dolžnosti, da področje celovite oskrbe starejših uredimo in jo vzpostavimo kot eno izmed prioritet te države.« Zagotovil je, da so sam kot minister, njegova ekipa, osebje v zavodih, civilna zaščita in kolegi ministrstva za zdravje storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da so epidemijo v domovih starejših obvladovali v okviru danih razmer in možnosti.
 

Predvidljiv izid

Vse kaže, da bo Cigler Kralj tudi po današnji seji še naprej vodil resor dela, družine in socialnih zadev – vlagatelji interpelacije imajo skupaj 39 glasov, podprl jo bo tudi Dejan Židan (SD), ki je imel, zaradi dobrega sodelovanja s Cigler Kraljem, ob vložitvi sicer zadržke, a pravi, da se z glasovanjem o posameznem ministru glasuje tudi o slabi vladi, ki kolektivno sprejema slabe odločitve, ki škodijo Sloveniji.

Podporo ministru je napovedala vsa koalicija (SDS, NSi, SMC), tudi v SNS pravijo, da si Janez Cigler Kralj ne zasluži interpelacije, v Desusu pa, da se bodo o glasovanju odločili po predstavitvi vseh mnenj.

Mediana je med 8. in 12. marcem izvedla raziskavo, v kateri je 703 anketirane vprašala, kako upravičena se jim zdi interpelacija posameznih ministrov. Med vsemi tremi člani vlade, ki jih je doletelo to sredstvo nadzora nad njihovim delovanjem, so bili respondenti še najbolj prizanesljivi prav do ministra za delo. Dobrih 40 odstotkov sodelujočih v poizvedbi je izrazilo strinjanje z njegovo interpelacijo, slabih 35 odstotkov je odgovorilo, da ni upravičena, četrtina se jih o zadevi ni izreklo. Pri ministrici za izobraževanje Simoni Kustec se je več kot 53 odstotkom interpelacija zdela upravičena, pri ministru za kulturo Vasku Simonitiju pa pri polovici vprašanih.