Napoved naslednjega svežnja z izhodno strategijo

Treba je začeti razmišljati o izhodni strategiji, s ciljanimi razpisi za oživitev najbolj prizadetih dejavnosti, je prepričan Matej Lahovnik, koordinator strokovne svetovalne skupine, ki pripravlja pakete ukrepov za blažitev posledic epidemije. Močno gospodarsko okrevanje pričakuje v drugi polovici leta, o nosilnih ukrepih v ponoči potrjenem osmem svežnju ukrepov (PKP8) pa meni, da bosta pripomogla k ohranjanju delovnih mest. Večina številnih amandmajev opozicije je tudi tokrat ostala preslišanih.

Bistvena ukrepa v PKP8 sta čakanje na delo do konca aprila z možnostjo dvakratnega podaljšanja za en mesec s sklepom vlade in delni prevzem bremena višanja minimalne plače.

Minimalna plača se je 1. januarja povišala z 940 na 1024 evrov bruto. Od januarja do junija bo proračun subvencioniral po 50 evrov, od julija do decembra pa bo osnova za izračun prispevkov nižja, in sicer minimalna plača, ne pa 60 odstotkov povprečne plače.



»Bilo je veliko pomislekov. Vsako subvencioniranje vedno povzroči določene distorzije na trgu. Lahko govorimo celo o tem, da se podpirajo najslabša podjetja, ki izplačujejo nižje plače. A protiargument, da se to vendarle stori, je ta, da če se poveča brezposelnost, trg dela v sedanjih razmerah, predvsem zaradi zamrznitve storitvenih dejavnosti, ni sposoben absorbirati presežnih brezposelnih,« je pojasnil Lahovnik. Zato se je, po njegovih besedah, država odločila, da približno dve tretjini bremena prevzame nase v prvih šestih mesecih. »Do zdaj je bilo na minimalni plači po okvirnih podatkih okoli 30.000 zaposlenih – pri teh je dvig stroškov dela približno 96 evrov, pri okoli 10.000 zaposlenih je približno 77 evrov, pri naslednjih 10.000 okrog 58 evrov, pri 10.000 35 evrov in še pri 5000 19 evrov, iz česar je razvidno, da povprečno povečanje stroškov dela seveda ni 96 evrov. Zato bo, po izračunih, država s temi 50 evri pri vsakem zaposlenem prevzela približno dve tretjini stroška višje minimalne plače,« je koordinator strokovne skupine razložil, kako so prišli do te številke.

Za drugo polletje pa so se odločili za znižanje osnove za plačilo prispevkov na minimalno plačo, kar pomeni, da bodo delodajalci privarčevali najmanj 40 evrov na zaposlenega oziroma 42 odstotkov dviga. »Zaposleni zaradi tega ne bodo prizadeti. Nižja pokojninska osnova na delavce ne bo vplivala v ničemer, njim se pri izračunu dohodnine upoštevajo prispevki od dejanske plače, torej ne od minimalne osnove. Enako velja tudi za izračun pokojnin.«



Del opozicije pri tem opozarja, da ni nobenih kriterijev in bodo do subvencije upravičeni tudi delodajalci, ki bi dvig lahko krili iz lastnih sredstev.

Pri subvenciji čakanja na delo pa je pomembna razlika v primerjavi z do zdaj veljavnimi predpisi v tem, da bo država pri dejavnostih, ki so zaprte z odloki, pokrila drugi bruto nadomestila za čakanje na delo, torej tako prispevke zaposlenega kot delodajalca in slednji s tem – za plače, ki ne presegajo povprečne – ne bi imel dodatnih stroškov. »To bi moralo biti zagotovilo, da vsaj v prvem četrtletju ne bo novega vala brezposelnih,« meni Lahovnik. Po mnenju opozicijskih strank bi tako moralo veljati še za nazaj, od 19. oktobra, ko je vlada razglasila epidemijo.

Za tista podjetja, ki imajo najmanj 20-odstotni upad prihodkov in niso prejela več kot 1,8 milijona evrov javnih sredstev, pa je predvideno, da bo proračun prispeval prvi bruto nadomestila, torej tudi prispevke delavca, prispevki delodajalca (drugi bruto) pa bodo še naprej njegov strošek.



Zaradi ukrepov v dosedanjih zakonskih svežnjih, za katere je država do zdaj porabila 2,3 milijarde evrov, PKP8 ocenjujejo na 320 milijonov evrov, je po besedah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja Slovenija med državami EU, v katerih se je brezposelnost v EU najmanj povišala, zadnja dva meseca se priliv v evidenco brezposelnih umirja. »Ohranitev delovnih mest je precej cenejše, kot je ustvarjanje novih,« je prepričan minister.

Poslanci v opoziciji pa so opozarjali na to, da država nadpovprečno veliko troši, da pozablja na številne ranljive skupine, pogrešajo bolj selektivne ukrepe, ki bi upoštevali specifike posameznih panog in tako bi lahko ločili tiste, ki ne smejo poslovati.