Pravo okrevanje gospodarstva lahko pričakujemo v drugem polletju

DZ bo na današnji izredni seji obravnaval predlog osmega protikoronskega zakona, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov pomoči za blažitev posledic epidemije covida-19. Ob subvencioniranju minimalne plače, podaljšanju subvencioniranja čakanja na delo ter še nekaterih drugih ukrepih bo omogočil tudi objavo razpisa za vpis na fakultete.

Novinarsko konferenco si lahko ogledate tu: 



Osmi protikoronski paket PKP8 je nastajal na predpostavki, da bo letošnje prvo četrtletje podobno zadnjemu v letu 2020 in da lahko pravo okrevanje gospodarstva pričakujemo v drugi polovici leta. »Brezposelnost sicer raste, a ne odstopa bistveno od zvišanj ob koncih predhodnih let. Prišlo je do sezonskega povišanja, ki je posledica izteka določenih pogodb za določen čas. Ne smemo pa zanemariti, da je v letu 2021 verjetnost plačilne nesposobnosti višja zlasti v nekaterih podjetjih storitvene dejavnosti, ki morajo biti zaradi omejitvenih ukrepov večinoma zaprta in ne smejo poslovati ali pa v bistveno zmanjšanem obsegu,« ugotavlja koordinator strokovne svetovalne skupine, ki pripravlja PKP, Matej Lahovnik. 

Bistvena ukrepa v PKP8, s katerima bo država pomagala gospodarstvu, sta čakanje na delo do konca aprila z možnostjo dvakratnega podaljšanja za en mesec s sklepom vlade in delni prevzem bremena višanja minimalne plače.

Minimalna plača se je 1. januarja povišala z 940 na 1024 evrov bruto. Od januarja do junija bo proračun subvencioniral po 50 evrov, od julija do decembra pa bo osnova za izračun prispevkov nižja, in sicer minimalna plača, ne pa 60 odstotkov povprečne plače. 

»Načeloma je bilo veliko pomislekov pri tem ukrepu. Vsako subvencioniranje vedno povzroči določene distorzije na trgu. Lahko govorimo celo o tem, da se podpira najslabša podjetja, ki izplačujejo nižje plače. Ampak protiargument, da se to vendarle stori, je ta, da če se poveča brezposelnost, trg dela v sedanji situaciji, predvsem zaradi zamrznitve storitvenih dejavnosti, ni sposoben absorbirati presežnih brezposelnih,« je pojasnil Lahovnik. 

Zato se je, po njegovih besedah, država odločila, da približno dve tretjini bremena prevzame nase v prvih šestih mesecih. »Doslej je bilo na minimalni plači po okvirnih podatkih približno 30.000 zaposlenih – pri teh je dvig stroškov dela približno 96 evrov, pri okoli 10.000 zaposlenih je približno 77 evrov, pri naslednjih 10.000 okrog 58 evrov, pri 10.000 35 evrov in še pri 5000 19 evrov, iz česar izhaja, da povprečno povečanje stroškov dela seveda ni 96 evrov. Zato bo, po izračunih, država s temi 50 evri prevzela pri vsakem zaposlenem približno dve tretjini stroška višje minimalne plače,« je koordinator strokovne skupine razložil, kako so prišli do te številke. Verjame, da bo to zagotovilo, da bo Slovenija še naprej med tistimi državami, pri katerih se je brezposelnost med zdravstveno krizo najmanj povišala.

Za drugo polletje pa so se odločili za znižanje osnove za plačilo prispevkov na minimalno plačo, kar pomeni, da bodo delodajalci privarčevali najmanj 40 evrov na zaposlenega oziroma 42 odstotkov dviga. »Zaposleni zaradi tega ne bodo prizadeti. Nižja pokojninska osnova na delavce ne bo vplivala v ničemer, njim se pri izračunu dohodnine upoštevajo prispevki od dejanske plače, torej ne od minimalne osnove. Enako velja tudi za izračun pokojnin.«

Pri subvenciji čakanja na delo pa je pomembna razlika v primerjavi z doslej veljavnimi predpisi v tem, da bo država pri dejavnostih, ki so zaprte z odloki, pokrila drugi bruto nadomestila za čakanje na delo, torej delodajalec s tem – za plače, ki ne presegajo povprečne – ne bi imel dodatni stroškov. »To bi moralo biti zagotovilo, da se vsaj v prvem četrtletju ne bomo soočili z novim valom brezposelnih.«

PKP8 podaljšuje ukrepe za pokrivanje stroškov avtobusnih prevoznikov, prinaša pa tudi solidarnostne dodatke za polnoletne dijake, študente, ki se izobražujejo v tujini, invalide, vojne veterane in še nekatere druge. Podaljšuje se tudi možnost treh dni bolniške enkrat na leto brez obiska zdravnika.

»Zavedamo se, da je prvo četrtletje težko za gospodarstvo, v drugem polletju pričakujemo močno okrevanje. Situacija je bistveno boljša kot lani ta čas. Pričakujemo, da se začne spomladi intenzivno sproščanje omejitvenih ukrepov, denar bo začel krožiti,« je optimističen Lahovnik. Negativne gospodarske učinke so po njegovem mnenju razmeroma dobro ublažili ukrepi.

Kakšen je finančni razrez za PKP8? Za stroške sofinanciranja minimalne plače za približno 65.000 ljudi bo šlo približno 20 milijonov, čakanje na delo je januarja stalo 76 milijonov evrov, za drugi bruto bo sofinanciranje še dodatnih 13 milijonov, pomoč za prevozniški sektor ocenjujejo med 20 in 30 milijoni evrov, precejšen del svežnja pa bo šel za socialne korektive.

Kako naprej? »Treba je začeti razmišljati o izhodni strategiji v naslednjih paketih. Smiselni bi bili ciljani razpisi za oživitev dejavnosti, ki so najbolj prizadete, z večjim deležem nepovratnih sredstev.«