Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Polno povračilo nadomestila za čakanje za prisilno zaprte

S PKP8 bo država pol leta plačevala 50 evrov subvencije za minimalno plačo, pol leta pa bodo nižji prispevki, predvideni so dodatki za več skupin.
Do solidarnostnega dodatka bodo upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. Foto Blaž Samec
Do solidarnostnega dodatka bodo upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. Foto Blaž Samec
1. 2. 2021 | 21:30
2. 2. 2021 | 07:44
5:14
Na približno 320 milijonov evrov je vlada ocenila finančne posledice osmega paketa ukrepov za blaženje posledic epidemije (PKP8), ki ga pristojni odbor za delo obravnava danes, jutri pa ga bo predvidoma potrdil še državni zbor. Na že osmi interventni zakon imajo kar precej pripomb tako opozicija kot socialni partnerji pa tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS DZ) je do določenih delov predloga, kot je bila že pri vseh dosedanjih svežnjih, kritična.

Paket, ki je namenjen predvsem ohranjanju delovnih mest in pomoči gospodarstvu, ima dva nosilna ukrepa – prvi je podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo še dvakratnega podaljšanja za en mesec le s sklepom vlade. Nadomestilo ostaja 80 odstotkov plače, prispevek države pri njem je še omejen z višino povprečne plače (po podatkih statističnega urada je oktobra znašala 1821 evrov bruto).

Pri povračilu nadomestila podjetjem sta v primerjavi z do zdaj veljavnimi predpisi dve pomembni spremembi – delodajalci so dobili povrnjenih 80 odstotkov nadomestila, 20 pa so jih morali kriti sami, zdaj pa bodo tisti delodajalci, pri katerih skupni znesek prejetih javnih sredstev ne presega 1,8 milijona evrov na posamezno podjetje, dobili povrnjenih sto odstotkov izplačanega nadomestila, torej prvi bruto, njim pa bi še vedno ostal strošek drugega bruta, torej prispevkov delodajalca. Izjema od tega bodo delodajalci, ki jim je zaradi epidemije opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno – tem bo država v celoti povrnila izplačana nadomestila, torej drugi bruto. Del gospodarstva predlaga, da bi to veljalo tudi za nazaj.



Drugi nosilni ukrep v PKP8 je povezan z minimalno plačo, ki se je 1. januarja povišala z 940,58 na 1024,24 evra bruto. Za vse zaposlene, katerih plača za polni delovni čas brez dodatkov znaša 1024,24 evra, bodo delodajalci od januarja do junija upravičeni do mesečne subvencije v višini 50 evrov. Od julija do decembra pa naj bi država prevzela del razlike dviga s tem, da bi znižala najnižjo osnovo za obračun prispevkov s sedanjih 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. Pri tem, na primer, združenje delodajalcev vlado poziva, naj subvencionira ves bruto dvig 83,66 evra. Delodajalci nasprotujejo, sindikati pa podpirajo varovalko, ki prepoveduje odpuščanje še tri mesece po prejemu subvencije.

S popravkom v PKP8 bodo do kriznega dodatka 200 evrov, ki ga je za zaposlene z manj kot dvakratnikom minimalne plače predvidel PKP7, upravičeni tudi tisti, ki so cenzus presegli zaradi izplačil poslovne uspešnosti ali božičnic.

Širi se krog upravičencev do solidarnostnega dodatka – po 50 evrov bodo prejeli polnoletni dijaki, ki se redno izobražujejo v javnoveljavnih programih, po 150 evrov študenti s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki se izobražujejo v tujini, in tudi brezposelni, ki so delo izgubili po 12. marcu 2020, prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.

ZPS DZ opozarja, da zakon ni nomotehnično ustrezno pripravljen, ukrepi naj bi bili omejeni na izredne okoliščine, kar, na primer, pri posegu v gradbeni zakon ni izkazano. Spet poudarjajo načelo delitve oblasti in spornost podaljševanja ukrepov le s sklepom vlade, in tudi to, da niso utemeljili razlogov, zakaj velja retroaktivnost za določene člene.



Opozicija, ki je pripravila zelo dolg seznam amandmajev, svari, da podjetja predolgo čakajo na povračila sredstev, da tudi tokrat ukrepi ne vključujejo vseh ranljivih skupin ter da vsega tega denarja ne daje vlada, ampak da zadolžujemo prihodnje generacije.

Kot »podtaknjenca« pa so izpostavili nov prekršek v zakonu o nalezljivih boleznih, po katerem se z od 4000 do 100.000 evri kaznuje pravna oseba, »če ravna v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni«, saj iz besedila ni jasno niti, o kakšnih programih je govor. Minister za delo Janez Cigler Kralj je nato pojasnil, da gre za sankcioniranje odstopanja od načrtov cepljenja in preskakovanje vrst pri tem. Med člani odbora je naposled obveljal dogovor, da bo vlada do jutri pripravila tako besedilo tega člena, da bo določno in razumljivo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine