Kar četrtina tistih, ki hodijo na obiske, ima znake covida-19

Strokovnjaki se sprašujejo, kako se kljub razmeroma strogim ukrepom novi koronavirus še vedno širi. Ena izmed možnosti za širjenje so zasebni obiski, torej druženje v zaprtih prostorih po domovih.

Najnovejša anketa, ki so jo skupaj izpeljali Sledilnik za covid-19 in Mladi zdravniki v sodelovanju z agencijo Valicon, je pokazala, da dobra polovica ljudi v drugem tednu novembra, ko so anketo izvedli, ni obiskala nobenega tujega gospodinjstva. 

Slaba tretjina vprašanih je obiskala eno gospodinjstvo, v katerem ne živijo. Čeprav raziskovalci niso spraševali o razlogih za obisk, domnevajo, da gre tukaj v določeni meri za obiske znotraj ozkega družinskega kroga ter pomoč najbližjim.


 

Vsak deseti obiskov ni omejil

Desetina vprašanih je v opazovanem drugem tednu novembra obiskala dve tuji gospodinjstvi. Kljub vsem ukrepom pa obstaja tudi skupina prebivalcev, ki obiskov najbrž niso omejili.

Tri do štiri tuja gospodinjstva je v enem tednu obiskalo šest odstotkov vprašanih, nadaljnji štirje odstotki pa pet ali še več tujih gospodinjstev v enem tednu.

Glede na to, da je povprečna velikost slovenskega gospodinjstva 2,5 člana, je teh deset odstotkov ljudi v drugem tednu novembra v povprečju imelo stik z več kot desetimi osebami.
 

Na obiske kljub znakom covida-19

Pri tem pa je izjemno skrb vzbujajoče, da je ravno v skupini 103 ljudi, ki so poročali o dveh ali več obiskih v enem tednu, največ takih s simptomi okužbe z novim koronavirusom: o dveh ali več simptomih okužbe s sars-cov-2 je poročalo kar 23 odstotkov ljudi iz te skupine.



V tej skupini je tudi največ ljudi – 14 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so bili v zadnjih 14 dneh v tveganem stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba s koronavirusom. Zdi se torej, kot da bi zavestno hodili naokoli z okužbo ali bi pomen znakov okužbe omalovaževali, češ, saj ni nič.
 

Ne na delo ne na obiske

Več kot tretjina – 36 odstotkov vprašanih – se vede zelo varno, saj v opazovanem tednu niso hodili ne na delo ne na obiske. Kljub temu da bodisi niso bili delovno aktivni ali pa so delali od doma, niso obiskali nobenega tujega gospodinjstva.

Ker skupina vključuje tudi upokojence, ni presenetljivo, da so v njej pogosteje zastopani starejši od 60 let, navajajo raziskovalci.

V tej skupini je delež tistih, ki so zelo zaskrbljeni zaradi novega koronavirusa, največji izmed vseh štirih skupin – 24 odstotkov. Prav tako je v tej skupini največji delež tistih, ki so zaskrbljeni za svoje zdravje – 38 odstotkov.

Ljudje iz te skupine trenutno stanje sicer relativno dobro prenašajo: da se jim zdi stanje kritično ali celo povsem brezupno, je odgovorila desetina vprašanih iz te skupine.


 

Hodijo na delo, ne hodijo na obiske

V to skupino se je uvrstilo 17 odstotkov vprašanih. To so delovno aktivni prebivalci, ki so v drugem tednu novembra vsaj polovico dela opravili na delovnem mestu, obenem pa niso obiskovali tujih gospodinjstev. V tej skupini izstopajo moški, stari od 30 do 59 let.

Delež zelo zaskrbljenih zaradi koronavirusa je v tej skupini vprašanih najmanjši, le 13 odstotkov. Tretjina ljudi v skupini je zaskrbljenih za svoje zdravje. Tako kot prva skupina tudi ta skupina dobro prenaša trenutne razmere – le devet odstotkov jih stanje zaznava kot kritično ali povsem brezupno.
 

Ne hodijo na delo, hodijo na obiske

V skupino, ki ne hodi na delo, a hodijo na obiske, se je uvrstilo 30 odstotkov sodelujočih v raziskavi, ki v zadnjem tednu bodisi niso bili delovno aktivni ali pa so večinoma delali od doma, ob tem pa so obiskali vsaj eno gospodinjstvo.

Najraje hodijo na obiske ženske v starosti od 18 do 29 let, osebe, ki so v bolniškem staležu, ter tisti, ki so zaradi epidemije izgubili zaposlitev.



Od vseh štirih skupin je v tej skupini največji, kar 30-odstotni delež tistih, ki niso zaskrbljeni zaradi virusa ali jih ta skrbi le malo. Obenem je to skupina, v kateri največ ljudi, kar 20 odstotkov, trenutno stanje doživlja kot kritično ali celo povsem brezupno.
 

Hodijo na delo in na obiske

V to najbolj tvegano skupino za širjenje virusa se je uvrstilo 17 odstotkov anketirancev. To so zaposleni, ki so v zadnjem tednu vsaj polovico dela opravili na delovnem mestu, obiskali pa so tudi vsaj eno tuje gospodinjstvo. Petino skupine predstavljajo starši predšolskih otrok, kar je nekoliko več kot v drugih skupinah, zato bi lahko domnevali, da je za vsaj del teh obiskov razlog varstvo otrok. Največ je v teh skupini moških od 30. do 59. leta starosti. Delež zaskrbljenih glede koronavirusa in lastnega zdravja je v tej skupini enak kot v drugi skupini, ki hodi na delo, ne pa tudi na obiske.
 

Pod črto

Raziskovalci poudarjajo, da se sicer zdi, da skupina prebivalcev, ki ni omejila obiskov, ni velika, vendar pa pomeni desetina prebivalcev kar 200.000 ljudi. Še dodatnih deset odstotkov prebivalcev, ki so v enem tednu obiskali dve tuji gospodinjstvi, pomeni še dodatnih 200.000 ljudi, torej skupaj 400.000 ljudi, ki hodi na obiske.

Izjemno skrb vzbujajoče pa je, da je med temi, ki še vedno hodijo na obiske, skoraj četrtina takih, ki poročajo o dveh ali več simptomih okužbe z novim koronavirusom, a kljub temu hodijo na obiske.