»Rezerve glede postelj in osebja v državi tako rekoč izčrpane«

Včeraj smo na območju Slovenije ob nizkem številu testov – le 1880 jih je bilo – evidentirali 428 novih okužb, kar predstavlja delež okoli 22 odstotkov.

Število smrti, ki jih v Sloveniji zahteva epidemija, ostaja neizprosno visoko. Včeraj je umrlo 51 obolelih s covidom-19.



Na tokratni vladni novinarski konferenci je ob vladnem govorcu za covid-19 Jelku Kacinu sodeloval še vodja oddelka intenzivne terapije Infekcijske klinike UKC Ljubljana dr. Matjaž Jereb. Njuni izjavi si lahko ogledate v videu:



Kacin je za ta konec tedna podal podatek, da je bil delež pozitivnih testov 27,4-odstoten. Epidemiološka slika še ne vzbuja optimizma, je povedal. Epidemija kaže znake upadanja le v gorenjski in osrednjeslovenski regiji.

V domovih za starejše občane je po govorčevih podatkih novookuženih 38 stanovalcev, skupno jih je aktivno okuženih 2733. Novookuženih je tudi 20 zaposlenih, teh je skupno aktivno okuženih 1172. 199 stanovalcev je okuženih tudi v posebnih zavodih.
 

Dr. Matjaž Jereb: Ne kaže nam dobro

Dr. Jereb je uvodoma povedal, da kdor meni, da lahko v sedanjih razmerah ob številu aktivno okuženih s covidom-19 nudijo vsem covid, predvsem pa necovid bolnikom enako oskrbo, kot so jo lahko nudili pred epidemijo, živi v nekem drugem svetu, daleč od realnosti.

»Pandemija covida-19 nas je postavila pred dejstvo, da število razpoložljivih postelj v bolnišnicah komaj sledi potrebam okuženih bolnikov, ki zaradi hude ali kritične okužbe dihal potrebujejo bolnišnično obravnavo. Vsaj tako velik, če ne še večji je problem pomanjkanja usposobljenega zdravstvenega kadra, ki žal tudi zboleva,« je povedal.

»Stanje v državi se glede novookuženih žal ne umirja in pritisk na bolnišnice in intenzivne oddelke ne popušča. V zadnjih tednih se gibljemo po robu zmogljivosti zdravstvenega sistema. Ne kaže nam dobro, število novih okužb namreč ne upada po pričakovanjih.«

V UKC Ljubljana so sicer imeli včeraj na šestih intenzivnih oddelkih, kjer zdravijo bolnike s covidom-19, 67 bolnikov. Smrtnost bolnikov na intenzivnih oddelkih je okoli 20-odstotna. V Ljubljani je bila povprečna starost bolnikov, ki so umrli v intenzivni negi, dobrih 74 let. Med umrlimi prevladujejo starostniki s kroničnimi boleznimi, a s težkim potekom zbolevajo tudi mlajši in zdravi. Nihče ni varen.

Glede na to, s kako težkimi bolniki ima opraviti, je sam proti širšemu rahljanju ukrepov. Meni, da vrha števila bolnikov, ki bodo potrebovali zdravljenje na navadnih in intenzivnih oddelkih v bolnišnicah, zelo verjetno še nismo dosegli. Virusa je v populaciji preprosto preveč, meni. Vsaj dokler se ne bo epidemiološka krivulja obrnila intenzivno navzdol, je treba po njegovem mnenju vztrajati. V UKC sicer trenutno bolnike še lahko sprejemajo, a nepredvidljivost trenutnih razmer še stopnjuje pritisk na zdravstveno osebje, ki je psihofizično izčrpano. 

»Na pretočnosti intenzivnih postelj stoji ali pade naš zdravstveni sistem in zavedati se moramo, da več kot 250 intenzivnih postelj – pri čemer izpostavljam maksimalno število – v 13 slovenskih bolnišnicah zelo verjetno ne moremo pripraviti. Zavedati se moramo, da so rezerve glede postelj in osebja v državi tako rekoč že izčrpane,« je še povedal.

Dodal je, da vse umrle, pri katerih so ugotovili okužbe s covidom-19, vodijo kot osebe, ki so tudi umrle zaradi covida-19. Večina teh bolnikov ima zaradi okužbe prizadeta pljuča, le redki so tisti, ki morda umrejo zaradi nekega drugega vzroka in pri katerih virus ne bi naredil dodatne škode.

»Težko zanesljivo ocenim, kateri ukrepi niso delovali,« je odgovoril na novinarsko vprašanje o morebitni neuspešnosti ukrepov. »Morda lahko razpravljamo o prepovedi prehajanja občinskih meja. V tej smeri se razmišlja, da bi ta ukrep ukinili. Mnenja pa sem, da je pri ukrepih potrebno vztrajati.«