Naj Božiček in dedek Mraz otrokom ne nosita srečk

Po podatkih nacionalne raziskave NIJZ za leto 2018, zadnje razpoložljive s tega področja, je pri nas igre na srečo med splošno populacijo v zadnjem letu igralo dobrih 18 odstotkov ljudi. Največkrat je dnevna poraba denarja v te namene znašala od 2 do 10 evrov, 0,5 odstotka jih je poročalo o dnevnem znesku od 1000 do 10.000 evrov.

Igre na srečo. INFOGRAFIKA: Delo

Izzivanje sreče pri igrah je bilo najbolj pogosto med 25. in 34. letom – igral jih je skoraj vsak četrti –, o največ porabljenih zneskih, višjih od 100 evrov dnevno, so poročali v starostni skupini od 20 do 34 let. Pri slovenskih mladih od 15. do 19. leta je bil delež igralcev iger na srečo najmanjši med vsemi starostnimi kategorijami, 9,9-odstotni.

Zanimiva je primerjava igralcev na srečo po regijah. Največji delež igralcev vseh starosti prihaja iz dveh regij, ki v zadnjih letih na prebivalca zaznavata najnižji BDP, to sta pomurska in zasavska. Iz teh izhaja 22,6 oziroma 21,7 odstotka igralcev iger na srečo. Najmanj jih je na Koroškem in v Posavju – dobrih 10 oziroma 13 odstotkov, toda s Koroške so poročali o največjem, 12,5-odstotnem deležu zasvojenih.

Zasvojenost na pohodu

Podobne kot pri nas so na področju iger na srečo razmere v Združenem kraljestvu in ZDA. V letošnjem poročilu britanske komisije za igre na srečo med mladostniki od 11. do 17. leta je navedeno, da je četrtina mladih v zadnjem letu za igre na srečo porabljala svoj denar. Najbolj priljubljeni so igralni avtomati. V primerjavi s poročilom iz leta 2023 se razširjenost iger na srečo med mladimi ni bistveno povečala, »statistično pomemben skok« se je zgodil v »kategoriji« mladih, ki kažejo znake zasvojenosti: z 0,8 leta 2023 na letošnjih 1,5 odstotka.

Otroci, ki so izpostavljeni premočnim dražljajem v času, ko še niso dovolj zreli, razvijejo večjo dojemljivost za tveganja, pravi Miha Kramli, terapevt in vodja ambulante za bolezni odvisnosti v Novi Gorici. FOTO: Uroš Hočevar

Po navedbah ameriške neprofitne organizacije Nacionalni svet za težave z igrami na srečo (NCPG) v ZDA celo devetletni otroci priznavajo, da so se že poskusili v igrah na srečo. Da so to počeli za denar, je poročalo 60 odstotkov ameriških srednješolcev, pri čemer jih je od 10 do 14 odstotkov izpostavljenih tveganju, da bodo postali zasvojeni. S težavami se že v mladosti spoprijema od 4 do 6 odstotkov mladih.

Mladi so bolj dovzetni

Čeprav je, kot rečeno, raziskava NIJZ o razširjenosti iger na srečo pri nas pokazala, da te med vsemi starostnimi skupinami najmanj »okupirajo« mlade med 15. in 19. letom, Loterija Slovenije v mednarodnem mesecu preprečevanja zasvojenosti opozarja, naj loterijske srečke in druge igre na srečo ne postanejo del prazničnega obdarovanja otrok.

Z dosledno omejitvijo dostopa do iger na srečo mladoletnim delujemo preventivno in preprečujemo bodoče čezmerno igranje, je prepričana Romana Girandon, predsednica uprave Loterije Slovenije. FOTO: Voranc Vogel

Njihove igre veljajo za »manj tvegane«. A ne glede na to je na njihovih prodajnih mestih mladoletnim prepovedano prodajati igre in izplačevati dobitke. Ali kot pravi Romana Girandon, predsednica uprave Loterije Slovenije, so otroci in mladostniki med najranljivejšimi. »Z dosledno omejitvijo dostopa do iger na srečo mladoletnim delujemo preventivno in preprečujemo čezmerno igranje v prihodnosti,« je prepričana Romana Girandon. Tudi sodobne raziskave potrjujejo, da je človek v mladih letih zelo dovzeten za razvoj zasvojenosti z igrami na srečo in večja ko je omenjena izpostavljenost v zgodnjih letih, večja je verjetnost za težave z zasvojenostjo z igrami na srečo v odraslosti.