Druge lokacije bo potrebno poiskati za okoli 330 prizadetih hiš

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi po ujmi povedal, da bodo za okoli 330 prizadetih hiš morali poiskati nadomestitvene lokacije. Napovedal je pripravo posebnega programa za obnovo vodotokov, potrebno bo prevetriti tudi obstoječe prostorske načrte.

Novak je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po ujmi, ki ga je danes potrdila vlada, podrobneje predstavil postopke glede nadomestnih in nadomestitvenih gradenj ter urejanja prostora in vodotokov.

Vlada je potrdila predlog zakona o obnovi

Skupno prizadetih okoli 6000 objektov

Dejal je, da je okoli 330 prizadetih hiš na takšnih mestih, kjer ne bodo mogle več stati. Zanje bodo morali poiskati nadomestitvene lokacije drugod. Za 80 objektov pa velja, da so poškodovani do te mere, da jih bodo bodisi z nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo lahko obnovili na istem mestu oziroma bo možna tudi gradna v bližnji okolici.

Skupno je bilo sicer v ujmi na različne načine prizadetih okoli 6000 objektov.

Rekonstrukcije, ki so se začele, se nadaljujejo, ne da bi bilo treba vlagati vloge na novo, je kot bistveno izpostavil Novak. Nadalje je povedal, da se glede na zakonski predlog avtomatično določa, da se gradbena dovoljenja, ki so bila izdana v času pred ujmo, podaljšujejo, skupaj na pet let, s čimer stopajo nasproti investitorjem, ki v tem času zaradi razmer niso mogli graditi.

Državna tehnična pisarna bo po Novakovih besedah v veliki meri pomagala vsem investitorjem in poskrbela za nadomestne rešitve. »Ponudila bo najmanj enakovredno, če ne boljšo rešitev,« je dejal Novak. Pričakovati je različne odzive na to, so pa nekateri lastniki ogroženih objektov skupaj s sodelavci tehničnih pisarn že začeli iskati rešitve.

V Zgornji Savinjski dolini posebni občinski prostorski načrti

»Če bo kdo želel iti v nek objekt, ki je že zgrajen, se ga bo odkupilo in posameznike preselilo v objekte, ki že stojijo kjerkoli v občini ali v bližini. Druga možnost je, da bo kdo zahteval sredstva in dobil plačano ter ne bo želel več graditi. Tudi takšne situacije so,« je dodal. Za primere, kjer bo treba najti prostor za novo hišo, je napovedal, da bo država zgradila novo hišo na stavbnem zemljišču. Usmeritev v zakonskem predlogu je, da bi takšna gradnja potekala na poselitvenih območjih, ki že obstajajo v občinskih prostorskih načrtih.

Druga možnost je, da lahko določen postopek hitreje izpeljejo in ga vodijo za gradnjo nekaj hiš skupaj. »Mi pričakujemo, da bomo vsaj tretjino objektov rešili na takšen način, z majhnimi lokacijami po ena, dve, tri, pet hiš v nekaterih občinah,« je dejal.

V primeru tistih občin Zgornje Savinjske doline, kjer bo treba najti nove lokacije za 100 oziroma 150 hiš, pa bodo to urejali posebni občinski prostorski načrti oziroma sanacijski prostorski načrti. Občine so se tega že lotile skupaj z državno pisarno in ministrstvom za naravne vire in prostor ter že pripravljajo določene lokacije, je dejal Novak.

Glede pridobivanja potrebnih soglasij je kot pomembno postopkovno rešitev v zakonu navedel, da če nekdo v 30 dneh ne izda mnenja, se šteje, da je mnenje dano. Državni sekretar na ministrstvu, konkretno on, pa bo tedensko oziroma 14-dnevno koordiniral vse soglasjedajalce.

Izpostavil je še področje urejanja vodotokov in dejal, da bo pripravljen poseben program za obnovo vodotokov. »Posamezne vodotoke bomo začeli urejati trajnostno, sonaravno in na način, da bi bili podnebno odporni,« je dejal. Napovedal je tudi, da bo za območja, kjer so bile poplave, treba preveriti obstoječe prostorske načrte in jih po potrebi spremeniti, »najmanj s presojo vodarskih soglasij«.