Nad vsakim Moravčanom visi tona pepela iz TE-TOL

Moravški župan dr. Milan Balažic in vodstvo Termita sta po zadnjih napetostih zaradi Termitove pogodbe z ljubljanskim TE-TOL o dovozu pepela in žlindre v Moravče ter po protestu delavcev pred občino pripravljena narediti korak k omilitvi spora. Pobuda za neposredne pogovore je Balažičeva, v Termitu so vanjo privolili, a jedro zadnjega spora ostaja nerazrešeno: ali je pepel nevaren odpadek ali ni?

Omenjena pogodba je le pika na i večletnim pregovarjanjem, obtoževanjem in celo tožbam zaradi Termitovega onesnaževanja in odlaganja industrijskih odpadkov v Moravški dolini. Sklenjena je bila aprila, po njej pa naj bi podjetje prevzelo 6000 ton pepela in žlindre in jih odložilo v peskokopih Podstran - Soteska in Drtija - Dobrava. Zaradi nje je Balažic pred tednom dni protestiral pri vladi, okoljskem ministrstvu in Arsu, sklicujoč se na mednarodne raziskave in analize, ki »dokazujejo, da pepel vsebuje strupena onesnaževala, kot so selen, živo srebro, kadmij, kobalt, litij in arzen, ki so vsa povezana z rakom in drugimi resnimi vplivi na zdravje ljudi«. Moravška dolina je žrtev okoljskega nasilja, je prepričan Balažic, ki pristojnim sporoča: »Tudi če nameravate opustiti premog do leta 2033, to ne pomeni, da ga lahko do takrat odlagate pri nas, tako kot sta to lahko sklenili dve podjetji z neodgovornim vodstvom: 6000 ton za 6000 Moravčanov, tokrat vsakomur njegova tona strupenega pepela – na že obstoječih dva milijona ton podlage.«
 
Moravčani, ki so se že leta 2007 na referendumu opredelil proti vsakršnemu sprejemanju odpadkov, so odločno proti pepelu in žlindri, ker »sta nasičena z nevarnimi in strupenimi težkimi kovinami«, kot pravi Balažic. Privolitev Termita v pepel iz TE-TOL se jim zdi še zlasti sporna, ker se površine za odlaganje nahajajo v neposredni bližini osnovne šole in vrtca, v katerih je skoraj osemsto otrok, in neposredno nad moravškim vodnim virom. V površinski vodi in moravški podtalnici naj bi bilo vsako leto več težkih kovin.

Shod delavcev in protest župana

 
Spor med občino in Termitom je novo vrelišče dosegel pred dnevi, ko se je nekaj Termitovih delavcev odločilo za neprijavljen shod pred občinsko zgradbo in v avli kulturnega doma. Balažic pravi, da razmer ni želel zaostrovati, zato tudi ni posredovala policija. Na seji občinskega sveta je tudi predlagal, da do naslednje, junijske seje, počakajo z zahtevo državi, naj Termitu, dokler ta ne začne spoštovati zakonodaje, odvzame koncesijsko pogodbo. S tem bi podjetju z 237 zaposlenimi odvzeli tudi rudarsko pravico. A izguba delovnih mest ali zaprtje tovarne nista bila nikoli cilj občine, zatrjuje Balažic, ki je vodstvu Termita še pred predvidenimi pogovori postavil tri pogoje: da razdre pogodbo s TE-TOL, da trajno neha odlagati nevarne industrijske odpadke in razmisli o zelenih tehnologijah in da prekine tudi »medijsko vojno z lokalno skupnostjo, od katere je življenjsko odvisen«. Balažic predlaga, da se pogovorijo tudi o novem občinskem prostorskem načrtu, ki bo »ponudil kup novih razvojnih možnosti, pa tudi omejitev za okolju neprijazno dejavnost«. »Alternativa vam je znana – proti lokalni skupnosti ni zmage, ampak propad,« Termitu sporoča Balažic, ki včeraj odziva na svoje odprto pismo z vabilom vodstvu, sindikatu in delavcem podjetja še ni prejel.
 

V Termitu so za soočenje

Kot smo izvedeli, v Termitu »z veseljem sprejemajo županov predlog za neposredne pogovore, kljub temu da je z nastopi in obtožbami Termitu povzročil ogromno materialno škodo«. Pripravljeni so mu pokazati proizvodni proces in vsa dovoljenja, »da se bo lahko prepričal, da je naše poslovanje v skladu z zakoni« in da so »vsi naši vplivi na okolje v zakonsko dovoljenih mejah«. Na voljo mu bodo tudi geološke karte, »da se bo prepričal, da leži sloj peska nad sto metri neprepustne gline«. Pod tem slojem so triasne kamnine, v katerih ležijo vodonosniki. »Iz tega je jasno, da naša dejavnost ne more vplivati na kvaliteto pitne vode v Moravčah,« sporočajo iz tovarne.
 

Po analizi, ki jo ima Termit, pepel ni nevaren

Termit, ki je v 55-odstotni lasti Holtermita, ta pa v lasti 32 zaposlenih v Termitu, ima za pridobivanje kremenovih peskov sklenjeno koncesijo z Republiko Slovenijo, ima dovoljenje za izkoriščanje kremenovih peskov, dela potekajo v skladu z revidiranimi rudarskimi projekti v prostoru, ki ga je občina Moravče predvidela za pridobivanje mineralnih surovin, navajajo. »Pokazali mu bomo ocene odpadkov, ki jih sprejemamo in predelujemo. Izdelale so jih zunanje pooblaščene inštitucije, iz te dokumentacije je jasno razvidno, da noben od odpadkov, ki jih sprejemamo, ni strupen in ni nevaren. Tovrstno analizo imamo tudi za pepel iz Toplarne Ljubljana, kjer je jasno navedeno, da odpadek ni nevaren,« so se odzvali v Termitu. Z velikim veseljem, pravijo, pa bodo župana Moravč peljali tudi k »bistremu potoku Stražica, ki teče tik ob sanacijskem polju in bo v njem videl ribe in celo školjke«.

V Termitu se strinjajo tudi z Balažičevo pobudo, da se »pregovarjanje prek medijev konča«, saj da se z njim ne gredo medijske vojne; doslej so se bili le prisiljeni »braniti lažnih obtožb na svoj račun«.