Načrti Gibanja Svoboda velika zagata za DVK

Največja koalicijska stranka Gibanje Svoboda je vložila še dva predloga za posvetovalna referenduma, in sicer o naklonjenosti medicinski pridelavi, predelavi, prometu in uporabi konoplje ter o uvedbi prednostnega glasu tudi na parlamentarnih volitvah. Njuno izvedbo si skupaj s posvetovalnim referendumom o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja želijo sočasno z evropskimi volitvami 9. junija.

A pred tem bodo v Gibanju Svoboda morali zaobiti več preprek, in sicer bodo najprej morali prepričati katero od parlamentarnih strank, naj podpre njihov načrt oziroma se najmanj vzdrži pri glasovanju o posvetovalnih referendumih. Kako bodo glasovali, v Levici, ki se zdi sicer bolj naklonjena predlogom, ne razkrivajo. So pa nanizali več pomislekov – od tega, da je uporaba medicinske konoplje že zakonsko urejena, nerešeno je zgolj vprašanje proizvodnje, in se sami zavzemajo za legalizacijo konoplje za osebno uporabo, do tega, da bi morali imeti o uzakonitvi postopka za prostovoljno končanje življenja, ki ga podpirajo, širšo in daljšo razpravo.

V SD zadeve javno niso komentirali, je pa slišati, da so zadržani tako do predlaganih vprašanj – o podpori obeh tematik so v stranki razdeljeni – kot tudi do tega, da bi izvedli referendume sočasno z evropskimi volitvami. Pomisleke imajo celo o tem, da bi na posebnem superreferendumskem dnevu odločali o (pre)več temah skupaj, saj bi lahko bila pred volivci preobsežna materija. Tako argument prihranka, ki ga prinaša združevanje evropskih volitev in referendumov, po njihovem sam po sebi nima zadostne teže.

O prednostnem glasu, pa tudi o bonusih za udeležbo

Nekaj prihranka bi sočasna izvedba res prinesla, saj bi na evropskih volitvah in referendumih delovali isti volilni odbori, a dodatna sredstva bi morali vseeno nameniti za tiskovine, pri čemer pa bi se lahko znašli v resnih težavah. Predvsem zaradi (pre)kratkega roka. Neuradno naj bi Državna volilna komisija (DVK) pri tiskarni še enkrat preverjala, ali bi vseeno lahko na kakšen način tako hitro – za odločanje o referendumih mora miniti še trideset dni – izpolnila naročilo. Prav tako pa je DVK že zdaj večkrat navedla, da imajo že za izvedbo evropskih volitev premalo sredstev.

V sprejetem proračunu in tudi v rebalansu proračuna je bilo po besedah novega direktorja Igorja Zorčiča že za evropske volitve zagotovljenih premalo sredstev – približno 920 tisoč evrov –, zato se lahko le zanašajo na zagotovilo finančnega ministrstva, da jim bodo manjkajoča sredstva zagotovili sproti.

Volivcev ni dobro siliti na volitve

Poglavitni vzrok za združevanje referendumov z evropskimi volitvami je za Gibanje Svoboda sicer predvsem aktivacija državljanov – znano je, da se volivci desnih strank praviloma redneje udeležujejo volitev. Prav tako pa so v SDS in NSi že začeli aktivacijo podpornikov s tem, ko so na agendo postavili vprašanje migracij in drv, ki jih njihovi podporniki – tako kažejo tudi njihove ankete – dojemajo kot zelo pomembne. Vprašanje pa je, ali enako velja tudi za levosredinske volivce, ki jih želijo pritegniti na volišča, in omenjene teme.

»Naš slogan bo ponovno 3xZA,« je navedel predsednik podmladka Matej Grah in tako nakazal upanje, da bi ponovili kampanjo, s katero je koaliciji s podporo nevladnih organizacij uspelo mobilizirati javnost in ubraniti zakone o RTV Slovenija, vladi in dolgotrajni oskrbi na naknadnih zakonodajnih referendumih – te lahko predlagajo zgolj volivci in ne poslanci kot posvetovalnega –, za katerimi je stala SDS.

Pri pobudah za posvetovalni referendum o migracijah in zelenem prehodu pa naj bi še vztrajala tudi NSi, a so sami za to že predlagali izvedbo superreferendumskega dne, saj so se v začetku tedna vse parlamentarne stranke z izjemo Levice že strinjale o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2). Konsenz med strankami je, da bi referendum izvedli predvidoma v drugi polovici novembra, zato bi ob soglasju ustrezne večine lahko na ta dan odločali tudi še o vseh drugih tematikah, ki bi dobile zadostno večino.

V Gibanju Svoboda pravijo, da bodo upoštevali voljo volivcev, četudi posvetovalni referendum ni zavezujoč.

Novembra bomo odločali o jedrski prihodnosti