Neurja z vetrom in točo, ki so po državi divjala v zadnjih dveh tednih, so po prvih grobih ocenah kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) povzročila škodo na okoli 10.000 hektarih kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov. V zbornici državo pozivajo k hitri pomoči kmetom in sprejetju interventnega zakona za odpravo posledic škode.

Kot je za STA pojasnil predsednik KGZS Roman Žveglič, njihove službe kmetijskega svetovanja podatke o škodi še zbirajo ter pošiljajo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kljub temu pa prve ocene kažejo, da je bilo do prejšnjega petka v kmetijstvu poškodovanih 7000 hektarov kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov.

Golob: Upam, da bomo imeli že konec avgusta delne ocene škode

Ob upoštevanju škode, ki so jo neurja dodatno povzročila v zadnjih dneh, se prva ocena giblje pri 10.000 hektarih poškodovanih površin. V te številke pa, kot opozarja Žveglič, ni vključena škoda na travinju, ki pa je prav tako nastala, saj so bili nekateri travniki poplavljeni.

V KGZS od pristojnega ministrstva zdaj pričakujejo pripravo interventnega zakona, kar je bil tudi eden od sklepov, ki jih je v torek na seji sprejeli svet KGZS. Po Žvegličevih pojasnilih pozivajo k temu, da bi naravne ujme postale del sistemskega zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s čimer bi se izognili pozivanju države k pomoči ob vsakem takšnem izrednem vremenskem dogodku.

V zakonodajo bi morali poleg takojšnje ocene škode in denarne pomoči vključiti tudi druge ukrepe, kot sta znižanje davčnih osnov ter odpis davkov in prispevkov, znižanje pristojbin za gozdne ceste, solidarnostni dodatek za starejše, vinogradnikom pa omogočiti dokup grozdja, je nanizal Žveglič. V normalnih letinah jim je to namreč prepovedano, saj lahko v vino predelajo samo lastno grozdje, je dodal.

Veliko uničenih kmetijskih površin tudi na Severnem Primorskem 

Ponedeljkovo neurje je pustošilo po večjem delu Severne Primorske, od Goriških brd, Trnovsko-Banjške planote in Vipavske doline do dela Krasa. Škoda je po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Nova Gorica na vseh kmetijskih nasadih. Predvsem velika je v trajnih nasadih, saj je poškodovan tudi rodni les in bo zato škoda tudi v prihodnjih letih.

»Na splošno lahko rečem, da je škoda med 20 in tudi do 100 odstotkov,« je za STA povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Vasja Juretič in dodal, da je škoda po posameznih območjih različna, najhujša pa je na spodnjem delu doline, v občinah Miren - Kostanjevica, Šempeter - Vrtojba, Renče - Vogrsko in delu občine Nova Gorica. »Zanimivo je, da je neurje zajelo zelo veliko območje, kar ni običajno pri toči,« je še dejal.

Škoda je nastala tako v sadovnjakih in vinogradih kot tudi na vrtninah in poljščinah. Na poljih so najbolj občutljive trenutno mlade krmne rastline in nekoliko pozneje posajena koruza, ki je bila trenutno pred cvetenjem. »Pri teh poljščinah je škoda zelo velika, ocenjujemo jo med 70 in 100 odstotki.«

Včerajšnje posledice neurja v Goriških brdih. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Na upravi za zaščito in reševanje so od ponedeljka zvečer, ko so neurja z močnim vetrom, točo, udari strel in poplavami zajela Slovenijo in se nadaljevala ves torek, obravnavali 1979 dogodkov. Posredovali so gasilci iz 451 gasilskih enot. Pomoč pri odstranjevanju posledic neurja so nudili tudi komunalne službe in 102 pripadnika Slovenske vojske.

Na Štajerskem in na Primorskem brez elektrike več kot 20.000 odjemalcev

Podrta drevesa ogrožajo prometno infrastrukturo in objekte, ponekod je motena preskrba z elektriko, meteorna voda in podtalnica zalivata objekte in ceste, pojavljajo se zemeljski plazovi.

Zaradi intenzivnih in dolgotrajnih neviht z nalivi so naraščali in se razlivali posamezni hudourniški vodotoki v večjem delu države. Več udarov strel je povzročilo požare.

Po doslej zbranih podatkih so obravnavali 1979 dogodkov v regijskih centrih Brežice (19), Celje (512), Kranj (167), Ljubljana (235), Maribor (381), Murska Sobota (284), Nova Gorica (176), Novo mesto (5), Postojna (48), Ptuj (56), Trbovlje (22) in Slovenj Gradec (74).

Ponekod se razmere po neurjih umirjajo

Na območju Velenja, Vojnika, Šentjurja in Koroške se razmere po zadnjih neurjih umirjajo. V Velenju je sicer reka Paka grozila, da bo začela poplavljati, a se to vendarle ni zgodilo. Enako je bilo tudi s potokom Pešnica v Šentjurju. V Vojniku pa sta bregove prestopili reki Hudinja in Dobrnica, predvsem tam, kjer ni urejena protipoplavna zaščita.

Kot so za STA povedali na velenjski občini, je v zadnjem obdobju padla velika količina padavin, kar je povzročilo številne nevšečnosti. Sprožili so se zemeljski plazovi, poplavilo je številne objekte, poškodovana so cestišča in bankine, veter je podiral drevesa. Vse intervencijske ekipe so že nekaj dni na terenu in pomagajo pri sanaciji škode. »Ocene škode v tej fazi še nimamo, se pa razmere umirjajo«, so dejali na velenjski občini.

Podrta drevesa ponekod še vedno ogrožajo prometno infrastrukturo in objekte. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Vojniški župan Branko Petre pa je za STA povedal, da so zaradi poplav rek Hudinja in Dobrnica gasilci odstranjevali naplavine, zadeve pa so se umirile že v torek zvečer. Neurje jim je povzročilo škodo tudi na kmetijskih površinah. Danes se posvečajo nadaljnji odpravi posledic neurja, na terenu je veliko podrtih dreves, nekaj streh je še treba pokriti, v torek se je pojavilo 15 novih manjših plazov, vendar nobeden ne ogroža hiš.

Petre je še dejal, da so ob torkovem obisku ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana na terenu opozorili na odprta vprašanja čiščenja manjših vodotokov. Kot je v torek dejal Brežan, interventna dela v vojniški občini med drugim vključujejo vzpostavljanje pretočnosti strug, odstranjevanje padlih dreves ter poškodovane obrežne vegetacije. Na jezu na Hudinji poteka odstranjevanje plavja, na Hudinji v Višnji vasi pa je bil odstranjen velik plavni čep.

V Šentjurju torkovo neurje povzročilo za več milijonov evrov škode

Šentjurski župan Marko Diaci je za STA povedal, da je danes v občino Šentjur prišlo 23 slovenskih vojakov, ki jim bodo na petih različnih lokacijah pomagali odstranjevati posledice torkovega neurja.

V torek so občani prijavili 70 dogodkov, na terenu je veliko podrtega drevja, veliko infrastrukture je uničene, odkritih je veliko streh na stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Diaci škodo po torkovem neurju ocenjuje na več milijonov evrov.

Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak pa je dejala, da jim dež ponoči ni povzročil dodatnih težav, tako da danes rešujejo zadeve iz prejšnjih dni. »Na terenu nam še vedno pomaga Slovenska vojska, upam, da bomo intervencijska dela opravili do četrtka,« je županja povedala za STA.

Zaprte ceste

Po podatkih prometnoinformacijskega centra so zaradi posledic neurja popolne zapore cest na Primorskem, in sicer na relacijah Dolenja Trebuša–Spodnja Idrija pri Gorenji Kanomlji zaradi podrtih električnih drogov, zaradi podrtega drevja je zaprta cesta Dolenja Trebuša–Čepovan. Prav tako so zaprte ceste Čepovan–Most na Soči in Čepovan–Lokve ter Železniki–Podbrdo pri odcepu za Spodnjo Sorico.

Danes dopoldne bodo padavine postopoma ponehale, od zahoda se bo delno zjasnilo. Popoldne bodo nastajale plohe in nevihte. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, ki bo popoldne oslabela. Najvišje dnevne temperature bodo od 20 do 24, na Primorskem do 27 stopinj Celzija, napoveduje Agencija RS za okolje.

V četrtek bo precej jasno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah in dolinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, v mraziščih Notranjske ter v nekaterih alpskih dolinah okoli 5, ob morju 14, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem do 27 stopinj Celzija. V petek bo sončno in še nekoliko topleje. V soboto bo dopoldne sončno, popoldne bodo v notranjosti nastale posamezne plohe ali nevihte.

Danes dopoldne bodo padavine postopoma ponehale, od zahoda se bo delno zjasnilo. FOTO: Blaž Samec/Delo

Reke zlasti na severovzhodu ponoči še nekoliko narasle, a večjih težav ni

Reke so zlasti na severovzhodu države ponoči še nekoliko narasle, vendar zadnji nalivi niso bili tako intenzivni, da bi poslabšali razmere tako kot v prejšnjih dneh, pravijo na Arsu. Dravinja, Pesnica in Hudinja so še nekoliko narasle in so se razlivale tudi zjutraj, a večjih težav ni. Stanje se bo čez dan še izboljšalo tudi na tem območju.

Opažajo pa, da ima velik pretok Sava. Take razmere so bolj običajne za jesenski čas, ne pa za poletje, je za STA povedal hidrolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Andrej Golob.

Reke v porečju Krke in Vipave ter Ljubljanica imajo srednje pretoke in se počasi povečujejo. Počasi naraščajo tudi reke na Notranjskem, v zgornjem Pokolpju in v slovenski Istri, a je njihova vodnatost še vedno mala, pa so na Arsu zapisali v današnjem hidrološkem poročilu.

Vodnatost rek se bo po njihovih navedbah danes v večjem delu države zmanjševala. Reke v severni in severovzhodni Sloveniji bodo še ohranile velike pretoke, Pesnica in Dravinja se bosta še razlivali na izpostavljenih območjih. Zmerno bodo naraščale reke v porečju Krke in Vipave ter Ljubljanica. Njihova vodnatost bo srednja. Pretoki rek v zgornjem Posočju in v slovenski Istri ter na Notranjskem bodo ustaljeni.

Ob krajevnih nevihtah lahko popoldne in zvečer hitreje narastejo posamezni manjši vodotoki in hudourniki, večja verjetnost za ta pojav pa bo v zahodni polovici države. Vodnatost rek se bo v četrtek in petek povsod zmanjševala. Reke na severovzhodu in Sava v spodnjem toku bodo še ohranjale veliko vodnatost, drugje pa bo vodnatost rek srednja ter na jugu države mala.

Jutranja temperatura večine rek je bila od osem do 20 stopinj Celzija. Morje ob slovenski obali pa ima 27 stopinj Celzija.