Na STA zaskrbljeni zaradi možnosti prenosa pod demografski sklad

Zaposleni na Slovenski tiskovni agenciji (STA) so danes na nosilce zakonodajne veje oblasti in predsednike političnih strank naslovili javni poziv glede dopolnila k predlogu zakona o demografskem skladu, po katerem bi predvidoma tudi STA postala del tega sklada. »Tako koreniti posegi v lastništvo in upravljanje agencije zahtevajo strokovne utemeljitve in dialog,« so prepričani.

Odbor DZ za finance je v sredo sprejel dopolnilo k vladnemu predlogu zakona o demografskem skladu, po katerem naj bi Nacionalni demografski sklad postal tudi ustanovitelj in edini družbenik STA. »Že drugič v dobrega pol leta smo priča temeljitemu poseganju v obstoječi zakon o STA, ki ureja delovanje agencije od leta 2011,« so zapisali v pozivu, pod katerega so se podpisali Uredniški kolegij STA, Svet delavcev STA, Zastopstvo STA in Sindikat novinarjev STA.

Sprejeto dopolnilo je namreč odprlo vrsto vprašanj, saj določa, da se bo v vseh predpisih, v katerih je Republika Slovenija določena kot ustanovitelj in edini družbenik ter vlada kot izvajalec nalog in pristojnosti skupščine ali edinega družbenika, z dnem uveljavitve zakona štelo, da je ustanovitelj in edini družbenik ter izvajalec nalog pristojnosti skupščine Nacionalni demografski sklad.



»Bo nacionalni demografski sklad prevzel tudi financiranje javne službe STA? Bo predlagal nadzornike STA, ki jih bo nato potrdil DZ z absolutno večino? Je to res cilj in namen ustanovitve omenjenega sklada, ki bo, kot predvideva predlog, dividende in kupnine namenjal za sofinanciranje pokojninske blagajne oziroma oblikovanje demografskih ukrepov? Sodi STA kot nacionalna tiskovna agencija z jasno opredeljenim poljem delovanja v krog takšnih podjetij? STA dividend ne izplačuje, je morda zato zanimivejša njena prodaja?« so izpostavili v javnem pozivu.

Zaposleni na STA so poskus prenašanja odgovornosti za imenovanje nadzornikov STA z DZ na neko pravno osebo postavili ob bok poskusu prenosa imenovanja nadzornikov z DZ na vlado, ki ga je vseboval predlog vladne novele zakona o STA iz minulega poletja. Zato so nosilce zakonodajne veje oblasti in predsednike političnih strank povprašali, ali morda ne gre »za še enega od manevrov, s katerim bi omajali neodvisnost agencije ali pa jo najmanj postavili v negotovost«.



Ker nacionalna tiskovna agencija po mnenju STA potrebuje avtonomnost in stabilnost financiranja in upravljanja, je naslovnike javnega poziva pozvala: »Zaščitite te postulate, da ne bo v nadaljevanju pod krinko nujnega usklajevanja zakona o STA z zakonom o nacionalnem demografskem skladu prišlo do realizacije že videnih in omenjenih poskusov.« Pri tako korenitih posegih v lastništvo in morebiti upravljanje STA je namreč treba slišati glasove lastnika, pa tudi stroke, širše družbe in navsezadnje novinarjev, ki STA ustvarjajo, so prepričani zaposleni na STA.