Sindikati in opozicija razmišljajo o referendumu o demografskem skladu

Vladajoča koalicija ob podpori Desusa kljub številnim pomislekom in nasprotovanju sindikatov, stroke in opozicije ne odstopa od načrta ustanovitve nacionalnega demografskega sklada. Tako je pristojni parlamentarni odbor kljub obstrukciji opozicijskih strank sklenil, da je zakon o demografskem skladu primeren za nadaljnjo obravnavo. Sindikati in opozicija medtem že razmišljajo o referendumu.



Aktualna vlada je omenjeni zakon brez javne razprave oktobra vložila v državni zbor, kjer je bila naknadno opravljena splošna razprava o njem. Ker na predlagane rešitve letijo številne pripomb deležnikov kot socialnih partnerjev, so se stranke koalicije KUL na odboru zavzele, da se predlog zakona umakne in o njem opravi javna razprava, a poslanci vladajoče koalicije Desusa in SNS so to zavrnili. Poslanci Levice ter strank SAB, LMŠ in SD so zato sejo protestno zapustili.
 

Očitki opozicije

»Pred sabo nimamo sklada, ki bi reševal problem pokojninske blagajne, ampak koncentrira upravljanje državnega premoženja v rokah vlade,« je bil kritičen Luka Mesec (Levica). Jani Prednik (SD) je dejal, da ne razume, zakaj pri tako pomembnem sistemskem zakonu hitijo brez javne razprave. Marko Bandelli (SAB) pa je menil, da se zakon sprejema zato, da se bo Desus lahko trkal po prsih in da bo lahko vladajoča koalicija zamenjala še več nadzornikov v državnih družbah.

Predlogu zakona nasprotujejo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Njihova predsednica Lidija Jerkič ugotavlja, da očitno nobeni argumenti ne zaležejo, zato sindikati že razmišljajo o naknadnem zakonodajnem referendumu. O možnostih razpisa referenduma se bodo pogovrile tui opozicijske stranke. Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca bodo podrobnosti predstavili v prihodnjih tednih, ne izključujejo pa niti posvetovalnega niti zakonodajnega referenduma.

Poslanci SDS, NSi in SMC so menili, da je obstrukcija seje neutemeljena, saj da je bil zakon deležen široke javne razprave. Nato je je glasovalni stroj tako rekoč brez razprave zavrnil vse amandmaje Kula in potrdil dopolnila k skoraj večini od dobrih 80. členov zakona, ki so jih predlagale stranke SDS, NSi in SMC.

Finančni minister Andrej Šircelj se je skliceval, da je bila v državnem zboru opravljena splošna razprava in da so zakon predstavili ekonomsko-socialnemu svetu, a hkrati priznal, da s socialnimi partnerji niso prišli do usklajevanja o posameznih rešitvah, ker ti nasprotujejo celotnemu konceptu.
 

Le del za prihodnje generacije

Predlog med drugim predvideva združitev vseh štirih državnih upravljavcev premoženja pod streho demografskega sklada. Ta naj bi nato 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od prodaje naložb namenil za akumulacijo za prihodnje generacije. Preostale prihodke pa bi namenili za pokojninsko blagajno za sofinanciranje politike za skrb starejših in za ukrepe družinske politike. »S tem se ustvarja dodaten vir za pokojnine,« je napovedal minister, ki meni, da bo centralizacija upravljanja prinesla boljše donose.

Sklad naj bi vodila tričlanska uprava, ki jo bo imenoval enajstčlanski nadzorni svet. Od tega bo sedem članov imenoval državni zbor – pet na predlog poslanskih skupin, enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije in enega na predlog Mladinskega sveta Slovenije –, štiri člane pa neposredno vlada.

Koalicija je sicer prisluhnila nekaterim pripombam komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Tako naj bi sklad vendarle imel tudi kadrovsko komisijo za imenovanje kandidatov za nadzorne svete družb, pa tudi pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto. KPK pa naj bi imela tudi nadzor nad premoženjem članov vodenja in nadzora skalda kot tudi podjetij večinski državni lasti.