Na shodu opozarjali na neodgovoren odnos vlade do znanosti

Ljubljana – Jutri je obletnica prvega shoda za znanost. Danes so organizatorji slovenskega shoda znova zbrali znanstvenike in opozorili na škodljive posledice odnosa do znanosti. Tokrat ne na pohodu do vladnih institucij, temveč na Novem trgu, kjer domuje tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Znanstvenikov je prišlo manj kot lani, od štiristo do petsto, prevladovali so mlajši raziskovalci. V imenu organizatorjev je spregovoril raziskovalec ZRC SAZU Boštjan Nedoh. Opozoril je, da so gibalo shoda, ki sicer tudi letos sodi v okvir svetovnega shoda za znanost, še vedno nevzdržne slovenske razmere, splošni antiintelektualizem in ignorantski odnos politike do znanosti. Prav ta naj bi vodil k nerazumljivi odločitvi, da se varčuje pri znanosti.

Med udeleženci shoda je bila tudi Sonja Novak Lukanovič, predsednica Kosrisa, neformalne koordinacije direktorjev slovenskih raziskovalnih institucij. Po njenih besedah Kosris močno podpira shod, pri tem pa zlasti poziva k sprejetju novega zakona o raziskovalni dejavnosti ter k drugačnemu družbenemu odnosu do znanosti.

Podporo pripravljenemu, a nesprejetemu zakonu, ki bi zagotovil postopen prehod k enoodstotnemu deležu BDP za znanost, so izražali tudi drugi. So pa, kot Igor Žagar s pedagoškega inštituta, opozarjali tudi na neodgovoren odnos vlade do znanosti, ki je ne more popraviti nekaj pridobljenih milijonov lani in letos.

Iztok Dolenc z IJS nam je dejal, da je podhranjenost znanosti tako velika, da primanjkuje že osnovnega materiala za raziskovalno delo, denimo kemikalij. Na vprašanje, kaj pričakuje od novih politikov, je dal odgovor, ki so mu prikimavali tudi drugi: »Mislim, da bodo znova zelo podpirali znanost, dali pa zanjo ne bodo nič več ali zgolj malo več, toliko, da se bodo s tem lahko hvalili.«

Tamara Lah Turnšek, aktualna predsednica sveta za znanost in tehnologijo, o letošnjem manjšem odzivu na shodu meni, da ga je mogoče pripisati tudi resignaciji znanstvenikov zaradi neizpolnjenih obljub. »Toda mi ne bomo odnehali,« nam je zagotovila.



Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so še pred shodom Za znanost sporočili, da je bil v mandatu te vlade dosežen precejšen premik v financiranju znanosti. Krivulja večletnega upadanja sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost se je po oceni ministrstva obrnila navzgor.

»Od leta 2015 smo sredstva postopoma povečevali, znatno povečanje sredstev za področje znanosti in raziskav pa je v proračunih za leti 2018 in 2019. Letos je tako skupaj na voljo 231 milijonov evrov, kar je 50 milijonov več kot v letu 2017. V letu 2019 pa bo vseh sredstev, namenjenih za znanstveno-raziskovalno dejavnost, več kot 236 milijonov evrov,« navaja sporočilo.

Glede na sprejeti proračun za leto 2017 so se integralna proračunska sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost povečala za 28 milijonov evrov, kar pomeni povečanje za 15 odstotkov. Letos je tako zagotovljenih več kot 180 milijonov evrov integralnega proračuna.

Dodatna sredstva bodo po mnenju ministrstva omogočala začetek izvajanja ukrepov, ki so nujni za okrepitev znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Mišljena so sredstva za razvojno usmerjene ukrepe, za povečanje konkurenčnosti slovenskega raziskovalnega okolja in za ukrepe, ki bodo spodbujali ohranjanje kakovosti in odličnosti v tej dejavnosti.

Vlada je sicer za znanost in raziskave konec preteklega leta zagotovila dodatnih 4,5 milijona evrov (za povečanje ustanoviteljskih obveznosti, povečanje financiranja materialnih stroškov in storitve izvajalcev infrastrukturnih programov ter zagotovitev dostopa raziskovalcem do vrednotenja publicistične dejavnosti in relevantnih analitskih orodij) in v tem letu dodala še 4,4 milijona.

»Poleg tega aktivno izvajamo ukrepe s področja evropske kohezijske politike. Nedavno smo objavili javni razpis za izvajanje raziskovalno-razvojnih projektov v vrednosti 45 milijonov evrov, v vrednosti do 30 milijonov evrov bomo podprli projekt InnoRenew, katerega nosilec je Univerza na Primorskem, v pripravi pa je tudi razpis za podporo raziskovalni infrastrukturi v vrednosti do 30 milijonov evrov. Predvidena poraba kohezijskih sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost v letu 2018 je 50,7 milijona evrov, v letu 2019 pa 59,7 milijona evrov,« sporoča ministrstvo, kjer so si v mandatu ministrice Maje Makovec Brenčič intenzivno prizadevali za izboljšanje položaja znanstveno-raziskovalne dejavnosti ne le s povečevanjem sredstev, temveč tudi z umeščanjem Slovenije v ključne mednarodne raziskovalne organizacije, kot je evropska organizacija za jedrske raziskave CERN.

»Okrepili smo tudi sodelovanje Slovenije v ključnih konzorcijih velike evropske raziskovalne infrastrukture in razvili nove podporne instrumente za prijavitelje na razpise ERC, kar je nedvomno pripomoglo k večjemu uspehu slovenskih raziskovalcev, ki so v zadnjem obdobju redno uspešni pri teh prestižnih razpisih,« še sporočajo z ministrstva.

Koliko še verjamemo v znanost?

Na vprašanje, ali ljudje danes še verjamejo v znanost in koliko, se v javnosti večkrat zdi, da je to zaupanje občasno močno omajano. Vendar ankete in raziskave kažejo, da je precej dobro prepoznavna in da se njen položaj vseeno celo utrjuje.

To so potrdili udeleženci današnje okrogle mize v organizaciji mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb v prostorih ZRC SAZU. Svoje izkušnje na različnih področjih znanosti, v kliniki, raziskovanju in medijih ter predloge, kako še izboljšati odnos do znanosti in kako njeno vlogo še učinkoviteje približati javnosti, so predstavili Simona Borštnar z onkološkega inštituta, Andrej Janež s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKCL, Mojca Gobec z direktorata za javno zdravje in Dragica Bošnjak, novinarka priloge Znanost.

Dosežke znanosti, v vseh obdobjih gonilne sile razvoja, vedno spremljajo tudi strah, skrbi, dvomi, še posebej kadar ti zadevajo človekovo zdravje. Tako se je včasih dobro vprašati, kakšna so v resnici danes razmerja med znanostjo in psevdoznanostjo, kakšni so razlogi in posledice nezaupanja strokovnim stališčem, ko nekateri denimo zavračajo zaščitno cepljenje, se odločajo za tako imenovane alternativne oblike zdravljenja raka ali na primer sladkorne bolezni tipa 1, ki je medicina ne more ozdraviti, jo pa lahko zelo dobro obvladuje.

V povezavi s tem je pomembna ugotovitev, da večina, več kot 85 odstotkov staršev le zaupa pediatrom in strokovnim virom, na primer inštituta za javno zdravje, bolniki z rakavimi boleznimi, med njimi neredko tudi tisti, ki so se vmes zatekli kam drugam, pa strokovnjakom onkološkega inštituta oziroma drugih strokovnih ustanov. Kot še kažejo raziskave, pri tem igrajo pomembno vlogo tudi verodostojne medijske informacije. Zato je treba še naprej razvijati in spodbujati različne oblike komunikacije, tako v odnosih zdravstvenega osebja z bolniki, v strokovnem in znanstvenem okolju ter s pomočjo medijev približati znanost in njene dosežke tudi najširši javnosti.