Na lovu za glasovi poslancev Desusa

Ljubljana – Poslanci bodo še ta mesec začeli formalno podpisovati predlog za spremembo volilne zakonodaje, po kateri bi po novem v slovenski parlament volili po zgledu evropskih volitev.­

Za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo neobveznega prednostnega glasu je treba zbrati 60 poslanskih glasov, pri čemer ima sedem od devetih parlamentarnih strank – LMŠ, SMC, SD, SAB, Levica, NSi, SNS –, ki so prispevale načelno podporo, skupaj z manjšinskima poslancema trenutno ravno poslanca manj. Poslanka SNS Lidija Ivanuša je namreč prestopila v SDS, ki tej spremembi nasprotuje.
 

Bo kdo v Desusu popustil?

Koalicija bo – najverjetneje bo to vlogo prevzel neformalni koordinator koalicije in vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović, ki je že preverjal podporo strank – poskusila prepričati vsaj koga od peterice Desusovih poslancev. Vodja njihove poslanske skupine Franc Jurša je že večkrat poudaril, da se zavzemajo za uresničitev zahtev ustavnega sodišča, torej preoblikovanje volilnih okrajev. »S prednostnim glasom bi najverjetneje povzročili še večjo centralizacijo Slovenije, saj bi se lahko zgodilo, da bo večina poslancev izvoljena iz centrov,« je opozoril Jurša, ki so mu v večini pritrdili tudi drugi v poslanski skupini. Sprememb volilnega sistema v smeri ukinitve volilnih okrajev ter s tem uvedbe preferenčnega glasu pa, kot so odgovorili v poslanski skupini, načeloma ne podpirajo.

Minister za javno upravo Rudi Medved, skrbnik volilne zakonodaje, je poudaril, da bo ključno tudi, da bodo poslanske skupine v celoti držale besedo. Po njegovem namreč nekateri poslanci malce taktizirajo. »Na deklarativni ravni je sedem strank podprlo ukinitev okrajev, ko je bilo treba pod zakonski predlog primakniti podpis, pa so se nekateri poslanci teh strank očitno še vedno videli v svojem volilnem okraju, pri čemer so pozabili, da bodo okraji, tudi če bodo ostali, precej spremenjeni, in poslanci si ne bodo več mogli zanesljivo izračunati izvoljivosti,« je dodal minister.
 

Še več težav pri volilnih okrajih

Pri drugi rešitvi, ki bi odpravila ugotovljeno neustavnost – preoblikovanju volilnih okrajev, za kar je treba zbrati 46 poslanskih glasov –, se je po besedah ministra Medveda zapletlo, ker odločbe ustavnega sodišča ne berejo vsi enako. »Ena izmed parlamentarnih strank, ki zagovarja ohranitev okrajev, želi okraje popraviti tako, da bodo odstopanja po številu volivcev še vedno tudi do 100 odstotkov, kot minister ministrstva, ki je skrbnik volilne zakonodaje, sem večkrat tudi javno opozoril, da takšna ureditev ne bo skladna z odločbo ustavnega sodišča.«

S poslanskimi skupinami, ki bodo za to pokazale interes, se bo predvidoma prihodnji teden sestal o predlogih, ki so jih nekatere od teh že podale ali jih bodo v kratkem. Takrat bo jasno, ali bi lahko dosegli nov kompromisni predlog o volilnih okrajih, ki bi pravno ustrezno upošteval odločbo ustavnega sodišča in bi ga hkrati podprlo dovolj poslancev. Minister za javno upravo ob tem ostaja »trdno na stališču«, da večja odstopanja v velikosti volilnih okrajev po številu volivcev od njihovega prvotnega predloga, ki je predvideval od deset- do petnajstodstotno odstopanje, ne pomenijo izpolnitve odločbe ustavnega sodišča.

To je za odpravo neustavnega stanja postavilo dveletni rok, ki se bo iztekel decembra, in če bi politiki spodletelo pri uvedbi prednostnega glasu, se bodo tudi druge poslanske skupine najverjetneje pridružile SDS in Desusu pri spreminjanju meja volilnih okrajev. Če ustavna odločba ne bi bila uveljavljena, bi na naslednje volitve, kot je poudaril predsednik republike Borut Pahor, padla močna senca dvoma.