Od slovesa pogodbene partnerke do obveščevalnih afer

Mlačni odnosi s pogodbeno partnerko

Sodelovanje koalicijskega peterčka z Levico se je končalo, preden se je dobro začelo. Zapletlo se je že marca pri podpisovanju sporazuma in daleč od medijskih žarometov. Do poletja se je opozicijska stranka naveličala čakanja na uresničitev svojih projektov – pod streho je spravila le omejitev stroškov nepremičninskega posredovanja, ki ga je nato razveljavilo ustavno sodišče – nezadovoljna pa je bila tudi zaradi prodaje Abanke in desetodstotnega deleža NLB ter predlagane ukinitve dodatka za delovno aktivnost.

Ko je bilo novembra jasno, da njena zahteva po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za katero so zbrali 11.000 podpisov, ne bo uresničena čez noč, je koaliciji pomahala v slovo. »Padla je še zadnja domina, ugotavljamo, da je vlada dokončno odstopila od dogovora z nami,« je dejal Luka Mesec. Druga stran je napovedala, da bo za posamezne predloge še iskala podporo pri Levici, omenjati pa se je začel nastanek nove koalicije z desnim predznakom.


 

Nerešnih vprašanj je vse več

Evropsko sodišče za človekove pravice je junija opravilo ustno obravnavo o dopustnosti meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški glede terjatev LB do hrvaških podjetij, ki jo je Slovenija vložila že leta 2016. Na izid še čakamo, tako kot tudi na odločitev Sodišča EU v Luxembourgu, ali je pristojno v tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Ni nujno, da bo sodišče sledilo mnenju generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja, da ni pristojno, je pa to marsikdo ocenil za nov udarec slovenski politiki.

Ta je, po mnenju anketiranih v raziskavi Mediane za Delo, približno enako odgovorna za to, da arbitražna razsodba še ni uresničena, kot je hrvaška politika. Se pa vprašani v več kot 70 odstotkih strinjajo, da mora Slovenija vztrajati pri arbitraži, tudi za ceno blokade vstopa Hrvaške v schengenski prostor, za kar je po oceni evropske komisije izpolnila tehnična merila.


 

Začetno navdušenje hitro izpuhtelo

V javnosti so se marca sprožila ugibanja, kje je nova generalmajorka Alenka Ermenc, saj je ni bilo na nekaterih mednarodnih dogodkih. Zaradi širjenja vesti o njenih domnevnih zdravstvenih težavah je predlagala razrešitev poveljnika poveljstva sil Mihe Škerbinca, novinarja Bojana Požarja pa kazensko ovadila. Škerbincu je očitala tudi nočno streljanje z najtežjimi kalibri na Počku, s katerim ni bila seznanjena ne ona ne ministrstvo za obrambo.

Poleg tega se je na tnalu znašel še minister Karl Erjavec, saj je vojaška obveščevalna služba zbirala podatke o Škerbinčevem govorjenju. Tudi zaradi te domnevne zlorabe položaja si je prislužil interpelacijo, a jo je uspešno prestal. V nemilosti se je z druge strani znašel predsednik sindikata vojakov Gvido Novak, ki je Škerbinca branil, zato je Ermenčeva proti njemu uvedla disciplinski postopek. Ta je potekal za zaprtimi vrati, zato Novak v njem ni sodeloval. Če bo v določenem roku spet kršil vojaško disciplino, mu grozi odpoved.

Medtem pa je generalmajorka oktobra umaknila predlog za Škerbinčev kazenski pregon, saj meni, da bo to pripomoglo k izboljšanju medsebojnih odnosov. Poleti je presenetila z nekaterimi kadrovskimi menjavami, jeseni pa ocenila, da bo vojska, kljub povečanju sredstev, dosegla le stabilno pripravljenost, ne pa tudi potrebnega razvojnega preboja. Še vedno ji glede na kadrovski načrt primanjkuje 1351 ljudi, skrb vzbujajo povprečna starost zaposlenih in nizke plače.

 

Skrhani odnosi med varuhi ustavnosti

Ustavni sodniki so letos več prahu kot s svojimi odločitvami povzročili z odnosi, ki so se med njimi zaostrili ob odločanju o neustavnosti zakona o tujcih. V ločenih mnenjih sta se spopadla Klemen Jaklič in Matej Accetto, prvi je drugega obtožil zavajanja o tem, da ni sodeloval s stranko SMC, čeprav ji je pomagal pisati program. Zmotil ga je tudi način odločanja sodnikov o omenjeni zadevi, Accetta pa so mnogi pozvali k odstopu.

Sodišče je bilo izpostavljeno še zaradi primera Franc Kangler. Ker je proti njemu padlo več sodnih postopkov, so državni svetniki junija zahtevali ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Zaradi kršitve načela delitve oblasti so koalicijske stranke in Levica sodelovanje v njej zavrnile. Na nedovoljen poseg v neodvisno sodstvo so nas opozarjali v OECD in Grecu, zato so se mnogi obrnili na ustavno sodišče, ki je začasno odločilo, da poslanci dejanj sodnikov in tožilcev ne smejo preiskovati.

Zaradi hitrega odločanja je predsednik komisije Žan Mahnič (SDS) zapisal, da je »mafija zaščitila mafijo«, s čimer si je prislužil ovadbo zaradi razžalitve, njegova komisija pa je ovadila sodnika Accetta in predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza, saj se iz odločanja o tem nista izločila; Knezu očitajo poznanstvo s Kanglerjem. Sodišču se je v preteklem letu pridružil strokovnjak za medijsko pravo Rok Čeferin.


 

Navzkrižni ogenj peticij in protestov

Že prvi dnevi leta so poskrbeli za zaplete: upravno sodišče je razveljavilo odstrel 200 medvedov. Oškodovani kmetje so aprila zaradi slabega gospodarjenja s populacijo medveda in volka s kadavri drobnice protestirali pred ministrstvom za okolje. Maja so protestirali še aktivisti za pravice živali, ki so zbrali 13.500 podpisov proti odstrelu zveri. Čez leto so se vrstili napadi zveri, ki pa po številu in škodi niso bili rekordni. Sindikat kmetov je k ukrepanju pozival tako ministre kot premiera.

Poslanci so poleti potrdili nov predlog o interventnem odvzemu 200 medvedov in 11 volkov. Kmalu za tem je medved v Želimljah napadel žensko, odstrelu pa se izognil s pomočjo aktivistov, ki so ga pregnali s hrupom. Na avgustovskem protestu so kmetje zahtevali odstop ministra za okolje Simona Zajca, skupaj s premierom pa sta zaradi nevestnega dela dobila kazensko ovadbo. Na ministrstvu so potem s predpisi lovcem nekoliko olajšali odstrel, predsednik sindikata kmetov Anton Medved pa je prejel grožnje s smrtjo.

Ker je zagovarjala pravice kmetov, je bila k odstopu pozvana tudi ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Na mizi ustavnih sodnikov sta se letos znašli dve pobudi za presojo ustavnosti interventnega odstrela, po katerem so do sredine novembra odvzeli 165 medvedov in pet volkov.


 

Vse leto razglašali, da ni planeta B

Globalnemu podnebnemu gibanju mladih iz 120 držav se je marca pridružilo nekaj več kot 11.000 slovenskih vrstnikov, ki so zapolnili ulice večjih mest. Stavke proti podnebnim spremembam so se prav tako vrstile pozneje v letu: maja so pred hramom demokracije zahtevali odločnejše podnebno ukrepanje, avgusta so pred brazilskim veleposlaništvom opozarjali na posledice obsežnih požarov v amazonskem pragozdu, septembra so v še večjem številu zahtevali hitre in konkretne ukrepe, oktobra pa so se zbrali pred veleposlaništvom Združenega kraljestva.

Da ni planeta B, so v gibanju Mladi za podnebno pravičnost nazadnje sporočali pred prižigom prazničnih lučk v prestolnici, saj so prepričani, da je pritisk korporacij, ki spodbujajo k nenehnemu nakupovanju, decembra najopaznejši. Prvi mož državnega zbora Dejan Židan je vlado pozval k razglasitvi podnebne in okoljske krize v Sloveniji, a za zdaj ostal brez odgovora, vendar so se predsedniki republike, vlade in državnega sveta strinjali, da je tem vprašanjem treba nameniti več pozornosti.

Družinska medicina na robu

Družinski zdravniki so zaradi izčrpanosti množično zagrozili z odpovedmi, zato je bil na ministrstvu za zdravje sprejet aneks, ki je mejo za odklanjanje novih bolnikov postavil nižje. Temu je sledil še dogovor o nagrajevanju preobremenjenega kadra, zato je večina odpoved preklicala.

Novi minister Aleš Šabeder je kmalu po prevzemu položaja dal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v zdravstveni negi, ki je povzročil več organizacijskih težav, saj nediplomirane medicinske sestre niso smele več opravljati svojega osnovnega poslanstva. Marsikdo ga je zato pozval k odstopu.

Pri vodenju čakalnih seznamov – kazali so za 20.000 manj čakajočih, kot jih je bilo – je nastal kratki stik med ministrstvom in inštitutom za javno zdravje, a so se strasti po zamenjavi tamkajšnjih članov sveta zavoda pomirile. Niti sanacija bolnišnic ni potekala tako, kot je bilo načrtovano, najbolj v rdečih številkah je ljubljanski UKC, ki se spopada tudi s kadrovskim primanjkljajem, zaradi česar je nezasedenih od 30 do 40 postelj.


 

Višja udeležba in novinci

Majske volitve so premešale slovenske sedeže v evropskem parlamentu, presenetila je tudi nekoliko višja, 28,9-odstotna volilna udeležba. Najbolje se je izkazala skupna lista SDS in SLS: mandat so ponovili Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič. Na drugem mestu se je znašla SD s Tanjo Fajon in novincem na evropskem parketu Milanom Brglezom, sledila sta jim novinca iz LMŠ Irena Joveva in Klemen Grošelj, osmerici – vsi po vrsti so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi – pa se je pridružila še Ljudmila Novak, ki je na listi NSi premagala večnega evroposlanca Lojzeta Peterleta.

Medtem so pogoreli v Levici, kjer so imeli vodilno kandidatko evropske levice Violeto Tomić, v Desusu, SAB in SMC. V zadnjih dveh so se za volitve želeli povezati z LMŠ, a je ta na krilih visoke javnomnenjske podpore nastopila samostojno. Nosilka SAB Angelika Mlinar je vendarle dobila priložnost za zastopanje slovenske politike, saj je postala ministrica za kohezijo.

Novo razmerje moči je stranke spodbudilo, da bi predlagale kandidata za slovenskega komisarja, a je na koncu obveljala Šarčeva volja. Ker so koalicijski partnerji za izbor diplomata Janeza Lenarčiča izvedeli iz medijev, so nastala nesoglasja, na vladnem glasovanju pa ga je blokiral le SD, ki je na tem mestu želel videti Fajonovo. Lenarčič je zaslišanje za vodenje resorja humanitarne pomoči in kriznega upravljanja opravil z odliko.

 

Menedžer leta odšel v čudnih okoliščinah

»Menedžerje potrebujemo na nižjih ravneh, vodje pa poslušamo,« je septembra ob prejemu naslova menedžer leta dejal Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola. Družba je do takrat dosegla 78,2 milijona evrov dobička, kar je bilo 14 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Le mesec pozneje je skupaj s članoma uprave Rokom Vodnikom in Igorjem Stebernakom odstopil. Vzrok za to naj bi bila razhajanja v strategiji, saj so imeli preveč ambiciozne načrte, ki so se nadzornikom zdeli tvegani.

Že spomladi, ko se je začel širiti vpliv LMŠ v gospodarstvu – svoje ljudi so imenovali v upravo HSE – so omenjali tudi prevetritev med nadzorniki Petrola in širjenje uprave, a je kadrovsko presenečenje sledilo šele oktobra. Nadzorniki in kadrovska komisija zdaj iščeta novega prvega moža uprave, revizija poslov nekdanje pa še poteka. Menjave so se vrstile tudi v upravah Telekoma, SDH, DUTB in 2TDK. Apetiti so se postopno povečevali, sledile so zamenjave v organih upravljanja energetskih družb, Istrabenza Turizma, nazadnje Darsa, kjer so nadzorni svet povečali.

Zgodili sta se tudi dve aferi: odstop sekretarja LMŠ Braneta Kralja zaradi poskusa vplivanja na izbiro direktorja Uradnega lista in poskus poseganja infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek v kadrovanje na Sodu.