Ključni poudarki: 

• Svetovalna skupina za covid se bo sešla pozno zvečer.
• Testirali so 1536 oseb. 

21.32 Policisti v prvih štirih dneh zaprtja države zaradi epidemije ugotovili 1831 kršitev ukrepov

Policisti so v prvih štirih dneh ponovnega zaprtja države zaradi epidemije izvedli več kot 9000 nadzorov spoštovanja ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Pri tem so ugotovili 1831 kršitev in izdali izdali 242 glob, so za STA sporočili iz Generalne policijske uprave. V šestih primerih so podali predlog Zdravstvenemu inšpektoratu RS. Policisti so med 1. in 4. aprilom izvedli nadzor nad spoštovanjem vladnih odlokov na 9202 krajih, prijeli pa so tudi 102 prijavi občanov o domnevnih kršitvah odloka.

Kršitve so ugotovili v 1831 primerih, pri čemer so izrekli 1589 opozoril in izdali ali uvedli 242 glob oziroma prekrškovnih postopkov. V šestih primerih so policisti podali predlog Zdravstvenemu inšpektoratu RS, so še pojasnili na policiji. Od 1. aprila dalje je zaradi poslabševanja epidemije covida-19 za enajst dni omejeno javno življenje. Na prostem so obvezne maske, gibanje je omejeno na posamezne regije ter med 22. in 5 uro. Z nekaj izjemami je znova prepovedana prodaja blaga in storitev potrošnikom in zbiranje ljudi. Pouk poteka na daljavo, vrtci so zaprti, ponekod so ponovno zaprte tudi terase lokalov.

16.44 Na Portugalskem znova odprti bari in restavracije, muzeji in srednje šole

Na Portugalskem so z današnjim dnem še dodatno omilili ukrepe, namenjene zajezitvi epidemije novega koronavirusa. Bari in restavracije lahko tako po več kot dveh mesecih znova strežejo goste, čeprav le na odprtih terasah. Ljudje lahko znova brez omejitev zapuščajo območje, kjer živijo. Odpirajo se tudi druge ustanove, storitve in šole. Še vedno sicer v veljavi ostaja vrsta omejitev. Bari in restavracije smejo tako streči le zunaj, in sicer do 22.30 med tednom ter 13. ure ob koncu tedna in za praznike. Za isto mizo lahko sedijo največ štirje gosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

15.14 V ZDA najmanj smrti zaradi covida-19 v zadnjega pol leta

Iz ZDA danes poročajo o najnižjem številu smrti zaradi covida-19 v zadnjega več kot pol leta. V minulem dnevu so jih namreč zabeležili le 277, kar je zgolj tretjina tedenskega povprečja in najmanj po 27. septembru lani, navedbe univerze Johnsa Hopkinsa navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Skupno je od začetka pandemije v ZDA po zadnjih podatkih umrl 555.001 človek, kar je največ na svetu. Povprečno število smrti v zadnjem tednu znaša 816. Na velikonočni konec tedna so sicer v ZDA potrdili tudi bistveno manj okužb z novim koronavirusom – v zadnjem dnevu 36.670, kar je daleč pod sedemdnevnim povprečjem, ki znaša 64.019. Skupno so jih po podatkih univerze Johnsa Hopkinsa potrdili že 30.706.129.

15.14 V Iranu največje dnevno število okužb v zadnjih štirih mesecih

V Iranu so danes potrdili največje dnevno število okužb z novim koronavirusom v zadnjih štirih mesecih. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje so v preteklih 24 urah potrdili 13.890 novih primerov. To je največje dnevno število okužb od 4. decembra lani in blizu rekordu, ki je bil s 14.501 okužbo dosežen 28. novembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iran je najhuje prizadeta država v pandemiji novega koronavirusa na Bližnjem vzhodu. Število novih okužb je poskočilo po počitnicah ob iranskem novem letu, ki so se začele 21. marca, ko so se številni Iranci odpravili na potovanja.

13.50 Policisti tudi na nedeljskem shodu v Mariboru ukrepali zaradi nespoštovanja epidemioloških ukrepov

Policisti so tudi na nedeljskem shodu v Mariboru, na katerem se je zbralo okrog 100 nasprotnikov epidemioloških ukrepov, ukrepali zaradi nespoštovanja ukrepov. Uvedli bodo štiri hitre postopke z izdajo odločbe o prekršku, izdali pet plačilnih nalogov, izrekli dve opozorili, podali pa bodo tudi en predlog drugemu prekrškovnemu organu.

Z mariborske policijske uprave so sporočili, da so policisti shod ustrezno dokumentirali in bodo na podlagi videoposnetkov identificirali tudi tiste kršitelje, s katerimi niso izvedli postopkov na kraju prekrška. Zaradi kršitve vladnih odlokov in s tem zakona o nalezljivih boleznih jim bodo po pošti poslali plačilne naloge. Policisti ugotavljajo tudi, kdo je bil organizator tega shoda, saj bodo ukrepali tudi zoper njega.

Ob tem so dodali, da žal tudi v nedeljo nekaj udeležencev shoda ni upoštevalo pozivov, naj spoštujejo predpisane ukrepe, nadenejo maske in se ne družijo. Navedli pa so, da so za razliko od sobotnega protesta občani v večini razumeli in upoštevali nasvet policije in na protest niso pripeljali otrok.

Ob tem so izpostavili, da s svojim delom nikakor ne posegajo v pravice posameznikov do zbiranja in svobode izražanja, vendar pa je potrebno razumeti, da so odrejeni ukrepi izjemnega pomena za zdravje vseh, zato jih je potrebno upoštevati.

Na mariborskem Trgu svobode se je v nedeljo zbralo okrog 100 ljudi, v soboto pa okrog 800. Izrazili so protest proti vladnim ukrepom za preprečevanje širjenja epidemije covida-19. Protestniki, ki so bili pogosto brez mask in varnostne razdalje, so s seboj prinesli transparente z napisi: Zdaj bije bitko vsak, saj vzeli bi še zrak, Uživajte, dokler lahko, Danes imamo pouk v trgovini s pohištvom in V šoli nosimo nasmeh, ne mask.

12.00 Grčija kljub hitremu širjenju okužb odpira trgovine

V Grčiji so danes sprostili določene protikoronske omejitve in odprli večino trgovin, čeprav število okužb z novim koronavirusom in smrti bolnikov s covidom-19 ostajata visoki. Vlada računa, da bo s tem, ko bo ljudem spričo lepšega vremena dovolila več aktivnosti zunaj doma, vsaj malce omejila ogromno gospodarsko škodo zaradi pandemije. Ta je namreč v Grčiji, ki je v veliki meri odvisna od turizma, še višja kot v mnogih drugih državah.

11.18 Za vse Angleže po dva brezplačna testa na covid-19 tedensko

Prebivalci Anglije bodo imeli od petka na voljo po dva brezplačna hitra testa na okužbo z novim koronavirusom tedensko. Prevzeli jih bodo lahko v centrih za testiranje in lekarnah ali jih naročili na dom po pošti. Oblasti verjamejo, da bo to pripomoglo k zajezitvi novih izbruhov virusa, potem ko bodo omilili protikoronske omejitve.

Že doslej so bili ti testi, ki rezultate pokažejo v približno 30 minutah, brezplačno na voljo šolarjem, tistim zaposlenim, ki niso mogli delati od doma, ter posebej rizičnim skupinam prebivalstva. Odslej pa bodo, kot je danes sporočila britanska vlada, na razpolago vsem, ne glede na to ali imajo simptome covida-19 ali ne.

10.40 Nekaj več kot 200 novoodkritih okužb

V nedeljo so ob 1536 PCR testih potrdili 283 okužb z novim koronavirusom, umrlo je sedem bolnikov s covidom. V bolnišnicah je po podatkih vlade 557 ljudi, 126 jih je na intenzivni negi, 23 oseb so odpustili iz bolnišnice. 

V primerjavi s soboto je bilo v nedeljo opravljenih 1261 manj PCR testov, število potrjenih okužb je bilo nižje za 437. Upadel je tudi delež pozitivnih na PCR testih, in sicer s sobotnih 25,7 odstotka na 18,4 odstotka.
V nedeljo je bilo na intenzivni negi 126 covidnih bolnikov (dan prej 124), iz bolnišnice pa so odpustili 23 bolnikov (v soboto 25).

Po podatkih Sledilnika za covid-19 je trenutno v državi 14.104 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. V Sloveniji je doslej umrlo 4082 covidnih bolnikov.



8.25 Koronavirusna kriza okrnila poslovanje Pekarne Pečjak

Pekarna Pečjak je lani zaradi zaprtja šol, vrtcev in nekaterih drugih javnih ustanov ter gostinskih in turističnih obratov utrpela velik upad povpraševanja. Proizvodnjo so morali tako v primerjavi z letom prej zmanjšati za 18 odstotkov. Negotovi so tudi obeti za letos, so navedli.

8.25 Največje kitajske letalske družbe zaradi pandemije z več milijardami izgube

Tri največje kitajske letalske družbe - China Southern Airlines, Air China in China Eastern Airlines - so lani zaradi pandemije covida-19 beležile izgube v višini več milijard evrov. Nove različice koronavirusa in rast števila okuženih pa zmanjšujejo optimizem o hitrem okrevanju letalskega sektorja.

7.30 Raziskava: Pandemija korenito spremenila vrednote in preference pri delu

Zaradi koronavirusa je prišlo do korenitih sprememb temeljnih vrednot in preferenc pri delu, kaže raziskava Global Talent Survey 2020. V Sloveniji sta v ospredju dober odnos s sodelavci ter usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, nižje na lestvici pa plača in dopust.

Po raziskavi o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnosti, ki sta jo v Sloveniji izvedla zaposlitveni portal MojeDelo.com in družba Boston Consulting Group, so Slovenci v letu 2020 na prvo mesto vrednot postavili dober odnos s sodelavci, kar se še v prejšnji raziskavi leta 2018 ni pojavilo na lestvici desetih najpogosteje izpostavljenih vrednot. Ravno tako med prvimi desetimi prioritetami ni bilo vrednote usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, ta vrednota se je v letu 2020 povzpela na drugo mesto. Sledil je dober odnos z nadrejenimi ter učenje in razvijanje veščin. Slednje sicer Slovencem ostaja pomembnejše kot udeležencem raziskave na globalni ravni, kjer opažajo, da pomembnost pridobivanja tovrstnih veščin upada.

V primerjavi z odgovori na globalni ravni sta Slovencem manj pomembna varnost delovnega mesta in občutek, da so na delovnem mestu cenjeni. Za Slovence je manj pomembna tudi finančna kompenzacija, uvrstili so jo na osmo mesto, na svetovni ravni je na četrtem. Slovenci v nasprotju z globalnim povprečjem finančno stabilnost delodajalca postavljajo pred lastno finančno kompenzacijo. Pri Slovencih se ugled in družbeni vpliv zaposlovalcev ter privlačnost panoge ne pojavljajo več med desetimi najbolj zaželenimi vrednotami. Prav tako Slovencem ni več tako pomembno, da jim delovne naloge predstavljajo izziv, da je njihova služba raznolika in da imajo dovolj plačanega dopusta.

Raziskava je pokazala tudi, da na globalni ravni po koncu pandemije 89 odstotkov udeležencev pričakuje možnosti kombiniranja fleksibilnega in stalnega delovnika, pri Slovencih je ta odstotek nižji, in sicer 72 odstotkov. Takšen delovnik preferirajo predvsem zaposleni na delovnih mestih s področja digitalizacije in avtomatizacije, kadrovanja, administracije in tajništva ter IT- tehnologij. Prav tako se je kombinacija dela na daljavo in na lokaciji podjetja izkazala kot najbolj zaželen način dela pri 72 odstotkih Slovencev, toda le 27 odstotkov jih je tako delalo med pandemijo.

Raziskava je pokazala, da je imela pandemija velik vpliv na delovno okolje v vseh dejavnostih in delovnih mestih. Močno se je povečala uporaba digitalnih orodij in fleksibilnost opravljanja dela. Sodelujoči so kot največjo negativno spremembo izpostavili poslabšanje počutja. Pri tem so Slovenci na splošno zaznali večje poslabšanje stanja na delovnih mestih kot na globalni ravni. Največje poslabšanje počutja je bilo pri nas med zaposlenimi v pravu, socialni oskrbi in storitvenem sektorju. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa se je tako v Sloveniji kot v svetu zmanjšalo sodelovanje v ekipah, porušilo se je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, poslabšala se je tudi kakovost vodenja. V raziskavi Global Talent Survey 2020 je sodelovalo 209.000 ljudi iz 190 držav, med njimi prek portala MojeDelo.com 1617 Slovencev, starih med 17 in 65 let.



7.00 Svetovalna skupina o semaforju ukrepov

Svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje bo danes odločala o morebitnih spremembah pri vladnem semaforju sproščanja ukrepov glede na epidemiološko stanje v državi. Člani skupine so doslej nabirali predloge in zamisli, ali bi katerega od omejitvenih ukrepov, ki veja za določeno fazo epidemije, prestavili v drugo skupino. O tem bodo potem razpravljali danes pozno zvečer, tako da je informacije, kaj so se odločili, možno pričakovati v torek.

V četrtek so stopili v veljavo strogi omejitveni ukrepi, gre za t. i. zaprtje države, ki bo trajalo predvidoma do 12. aprila. Po tem naj bi veljali ukrepi v skladu z vladnim semaforjem, pri čemer je minister za zdravje Janez Poklukar že v nedeljo napovedal, da bi ga lahko v vmesnem času prevetrili.

Trenutni semafor je razdeljen na pet skupin, glavna kriterija skupin sta sedemdnevno povprečje števila okuženih in število hospitaliziranih bolnikov s covid-19.

V črni skupini, ki velja, kot je hospitaliziranih več kot 1200 covidnih bolnikov in sedemdnevno povprečje okužb na dan znaša več kot 1350, veljajo vsi ukrepi za omejitev novega koronavirusa, od prepovedi prehajanja občinskih meja do omejitve gibanja ter prodaje blaga in storitev končnemu potrošniku.

Po prehodu v rdečo fazo se začne uporabljati regijski pristop, ko se ukrepi sproščajo glede na stanje v posameznih regijah. V tej fazi se ob upoštevanju vseh priporočil odprejo vrtci in šole prve triade po programu C, nujne laboratorijske vaje za študente, muzeji, knjižnice, galerije, brezkontaktne športne aktivnosti na prostem, individualna vadba in vadba družin, avtomehanične in podobne servisne dejavnosti, smučišča, nekatere trgovine.

Prehod v oranžno fazo je sedemdnevno povprečje, nižje kot 1000 okuženih, in manj kot 1000 hospitaliziranih covidnih bolnikov. V tej fazi se odprejo šole za preostale razrede osnovne šole in zaključne letnike srednje šole po programu C, na fakultetah potekajo izpiti in seminarji do 10 ljudi, odprejo se nekatere ostale servisne dejavnosti, trgovine, dovoljeno je zbiranje do 10 oseb, odpravi se prepovedi prehajanja občinskih meja.

V rumeni fazi epidemije (sedemdnevno povprečje manj kot 600 okuženih, manj kot 500 hospitaliziranih bolnikov), prekinejo šolanje na daljavo ostali razredi srednjih šol, pouk se odpre tudi na fakultetah, za vse se odprejo dijaški in študentski domovi, sprostijo se preostale servisne dejavnosti, ukine pa se tudi prepoved gibanja v nočnem času v celi državi oz. po regijah.

V zeleno skupino, v kateri se odpravijo vse omejitve po vsej državi razen obratovanja barov in diskotek, pa bomo vstopili, ko bo sedemdnevno povprečje manj kot 300 okuženih.



6.50 Velikonočni ponedeljek pod strogimi ukrepi

Na današnji veliki ponedeljek se bodo kristjani spomnili prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Značilno za ta dan je, da se verniki odpravijo k sorodnikom ali prijateljem, katerim naj bi sporočili veselo novico o Jezusovem vstajenju. Zaradi epidemije covida-19 pa škofje letos obiske, t.i. Emavs, odsvetujejo.

Po navajanju Svetega pisma sta med osebami, ki se jim je Jezus prikazal in jim z znamenji dokazal svojo istovetnost, tudi učenca, ki sta ga na poti v mesto Emavs prepoznala po lomljenju kruha in novico sporočila tudi drugim.

Na velikonočni ponedeljek želijo kristjani utrditi vero v vstalega Jezusa tako, da novico o vstajenju delijo s prijatelji in se veselijo skupaj z njimi. Zaradi epidemije lahko tradicionalne obiske na ta dan nadomestimo s telefonskim klicem ali prazničnim sporočilom, predlagajo v Katoliški cerkvi.

Na veliki ponedeljek, ki je tako kot v številnih drugih evropskih državah dela prost dan, so v skladu z ljudsko dediščino na vrsti igre s pirhi, kot sta sekanje in trkanje pirhov. A tudi to bo moralo tokrat zaradi epidemije odpasti.