Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

V zamejstvu se bojijo muslimanskega župana

Tujci, večinoma muslimani, predstavljajo tretjino prebivalstva italijanskega Tržiča. Maloštevilna slovenska skupnost pa se postopno izgublja.
Tržič se v italijanskih medijih v zadnjem času pojavlja predvsem zaradi številnih tujcev, ki prihajajo večinoma iz azijskih muslimanskih držav. FOTO:  Nataša Čepar/Delo
Tržič se v italijanskih medijih v zadnjem času pojavlja predvsem zaradi številnih tujcev, ki prihajajo večinoma iz azijskih muslimanskih držav. FOTO:  Nataša Čepar/Delo
15. 3. 2025 | 06:00
7:48

V nadaljevanju preberite:

Tržič, italijansko mesto z avtohtonim slovenskim imenom, je za marsikoga – tudi zaradi zamenjave z gorenjskim Tržičem – raje kar Monfalcone. Čeprav je najbolj znano po največji evropski ladjedelniški družbi, se v italijanskih medijih v zadnjem času pojavlja predvsem zaradi številnih tujcev, večinoma iz muslimanskih držav, ki danes po oceni predstavljajo­ že tretjino prebivalstva. Tamkajšnja maloštevilna slovenska skupnost, ki živi na širšem območju, se – kljub uveljavitvi dvojezičnosti in slovenskega šolstva v bližnjih Ronkah – postopoma izgublja.

Tujci so v mestu zakonito, saj so vezani na zaposlitev v ladjedelnici Fincantieri. Tržiška občina, v kateri je politiko zadnjih osem let oblikovala desna sredina, se pred novimi lokalnimi volitvami sooča tudi z napovedjo oblikovanja muslimanske politične liste, na čelu katere je kandidat za župana Bou Konate, sicer senegalskega rodu. Tržičani so zaradi tega zelo vznemirjeni. Poleg desne in muslimanske liste se za župana poteguje tudi politična levica. Volitve bodo 13. in 14. aprila in so posledica lanske izvolitve tržiške županje Anne Cisint, pripadnice Lige Mattea Salvinija, v evropski parlament.

»Politika se je napačno lotila stvari. Država je vabila tuje delavce, obenem pa jih je prepustila prostoru, ne da bi se zanimala zanje. Mestna politika si s spodbujanjem nestrpnosti do tujcev le nabira politične točke. To lahko vodi v nevaren konflikt,« je pojasnil Tržičan Fabio Del Bello, ki je tudi avtor knjige o problematiki tržiške ladjedelnice in njene družbene odgovornosti.

»Muslimanska skupnost živi vzporedno življenje in se v lokalno okolje ne vključuje, kar je za tako majhen kraj res velik problem,« meni tudi Karlo Mucci, upokojeni profesor elektronike in elektrotehnike, ki ima veliko zaslug za skrb za slovenstvo na območju Tržiča; to območje predstavlja skrajno zahodno mejo slovenske poselitve. Spominja pa se tudi časov, ko so bili za prevladujoče italijansko okolje težava Slovenci.

Zakaj v Tržiču in Ronkah usihajo slovenska društva? Kako je z uveljavljanjem dvojezičnosti? Kdo obiskuje slovensko šolo v Romjanu?

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine