MOL menda soglaša s sežigalnico v Mostah

«Z večinskim soglasjem za prodajo sedemnajstih parcel v lasti mestne občine Ljubljana v Mostah so mestni svetniki omogočili začetek postopka umeščanja obrata za sežig odpadkov v Ljubljani, in to kljub okoljskim, zdravstvenim ter energetskim pomislekom, trdijo v mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG). Uradnega odgovora občine, katere parcele so naprodaj, včeraj še nismo prejeli, neuradno pa naj bi šlo za lokacijo na Toplarniški ulici …

Da »proučujejo dve lokaciji in da zagovarja sežigalnico«, ki bo imela 110.000 ton letne porabe, je na zadnji novinarski konferenci izjavil tudi župan Zoran Janković, ob tem pa zagotovil, da bo objekt opremljen z najboljšo tehnologijo. Janković zagovarja krožno gospodarstvo in uporabo »smeti iz Slovenije za pridobivanje toplotne ali električne energije«.

V Delu smo že februarja poročali, da v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki, kjer zbirajo odpadke iz 57 občin, vsako leto ostaja več kot 100.000 ton nereciklabilnih komunalnih odpadkov, zaradi česar »naj bi zmogljivost sežigalnice ustrezala vsaj tej količini«, investicija vanjo pa naj bi znašala sto milijonov evrov.«

Univerzalna pravica do zraka

Sicer pa je Janković še izpostavil, da bo Ljubljana v nekaj mesecih zaključila projekt plinsko-parne turbine, s pomočjo katerega bodo, »ko se bo položaj v Ukrajini uredil, zmanjšali porabo premoga za 70 odstotkov«. Pohvalil je okoljsko ministrstvo, ki »je Slovenijo praktično razdelilo na štiri sežigalnice« in se vprašal, ali je za zrak bolj primerno, da »vozimo sto tisoč ton smeti po vsej Evropi«.

V alternativo nič smeti v letu 2035 ne verjame, saj je Ljubljana »edina prestolnica Evropi, ki je v programu 'zero waste' že deset let«. »Preden smo se odločili za objavo (o sežigalnici, o. p.), sem povabil na srečanje Zelene s predlogom, da pošljejo svoje najbolj zagrete ljudi, da bodo člani nadzornega odbora, ki bo projekt nadzoroval,« je še dejal Janković in k sodelovanju pozval tudi predsednika AAG Vojka Bernarda. Ta je povabilo odklonilm rekoč: »Še tako 'dobra' sežigalnica tega tipa, še vedno onesnažuje okolje in ogroža zdravje ljudi. Žal so nas izkušnje z bioplinarnami v Sloveniji, kjer so zagotavljali, da bodo za gorivo uporabljali samo koruzo, potem pa so kurili od smeti do zdravil, izučile. Izučilo nas je tudi dejstvo, da so v sosednji Italiji, v Trstu, v sežigalnici poleg drugih nevarnih odpadkov hoteli kuriti celo radioaktivne odpadke, slovenska politika pa je pri tem pogledala proč in ni videla prekomejnega onesnaževanja. V kolikor bi nameravali zgraditi napravo za učinkovito soproizvodnjo toplote in električne energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje z nizkimi emisijami v življenjskem ciklu, bi bili z veseljem poleg, tako pa zaradi izkušenj ne mislimo biti sokrivci. «

Sežiganje ne velja za trajnostni koncept

Številni menijo, da kotline ni so primerne lokacije sežigalnic. FOTO: Voranc Vogel

Bernard pa ni kritičen le do odločitve Ljubljane, ampak tudi do vladne odločitve o umeščanju sežigalnic, ker da »Evropska unija že tri leta svetuje, naj članice postopoma opustijo finančno podporo za sežiganje odpadkov«, saj to ne velja več za »trajnostni koncept«. Med negativnimi vplivi sežiganja v AAG omenjajo dodatne izpuste CO2 in drugih nevarnih snovi v zrak ter nevarne odpadke v obliki žlindre. Poleg tega sežig odpadkov po njihovem stopnjuje okoljske in zdravstvene probleme. V AAG so primerjali podatke iz celjske sežigalnice s tehnologijo plinsko-parne elektrarne, ki se gradi v Ljubljani. Kot trdijo, so izpusti CO2 za eno megavatno uro proizvedene energije iz Celja večji kot iz plinsko-parne enote, četudi »upoštevamo zgolj ogljik fosilnega izvora«. Primerjava proizvodnje električne energije pa kaže, da za eno kilovatno uro elektrike celjska sežigalnica v zrak izpusti celo desetkrat več CO2, kot naj bi ga nova plinsko-parna enota v Ljubljani. Tudi v primerjavi z odlaganjem odpadkov na deponije so sežigalnice, navaja AAG, bistveno bolj problematične.

AAG namesto sežiga zagovarja »nove tehnologije« oziroma uporabo naprav za uplinjanje odpadkov, pri čemer bi nastale pline uporabili kot surovino ali kot gorivo za naprave za učinkovito soproizvodnjo toplote in električne energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje z nizkimi emisijami v življenjskem ciklu.