Sežig odpadkov naj bo skrajna izbira

Kaj se je v enem letu zgodilo s (so)sežigom v Sloveniji? Na področju zakonodaje žal ne prav dosti. Še vedno namreč nismo izenačili mejnih vrednosti sežigalnic in sosežigalnic, samo v zadnjih dveh letih so v ambulanti Deskle poleg 450 odkritih rakov v obdobju od 2000 do 2019 odkrili še 44 novih rakov, zdravstvena stroka pa na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov ne more podati z dokazi podprte ocene o zdravju prebivalstva v okolici objekta za (so)sežig v Anhovem.

Nevenka Mlinar, zdravnica iz Deskel: ustanovitev delovne skupine za okolje jo navdaja z upanjem, da se bo krepilo zavedanje o pomenu zdravega okolja. FOTO: Blaž Samec/Delo

Delovna skupina za okolje pri Zdravniški zbornici Slovenije, kjer so včeraj iskali odgovore na gornje vprašanje o napredku na področju (so)sežiga, se je v zadnjem letu med drugim osredotočala na delo vladne medsektorske delovne skupine, ki se deli na tehnično-tehnološko ter zdravstveno »podskupino« in ki naj bi proučila zdravstvene posledice onesnaženja okolja v Soški dolini zaradi sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo.

Mejne vrednosti slovenskih in evropskih sežigalnic.

Toda kot pravi dr. Metoda Dodič Fikfak, je bilo iz mnenja tehnično-tehnološke skupine »nemogoče sklepati na zdravstvene posledice«; poleg tega na dodatna pojasnila še vedno čakajo. Tačas pa slovenski onesnaževalci še vedno sami merijo izpuste, si sami izbirajo laboratorije, ki bodo analizirali njihove meritve, skratka, še vedno so »v konfliktu interesov«, ki jih zakonodaja dopušča … Prav tako dopušča, da naprave za sosežig, denimo, emitirajo trikrat več prašnih delcev kot »prave« sežigalnice …

Neustrezna zakonodaja

Ali kot pravi pediatrinja Marina Praprotnik: »Pri nas je problem, da sežigalnice, ki trenutno delujejo, uporabljajo sodobnejšo tehnologijo kot pred desetletji, a še vedno daleč od tega, kar je v svetu možno. Pri nas javno objavljajo, kako ima sežigalnica v Celju vsako leto milijonske dobičke. V Salonitu Anhovo (sosežigalnica, o. p.) pa pravijo, da bodo v prihodnjih desetletjih investirali v najboljšo tehnologijo. Pri otroku, ki danes raste v tem okolju, se bolezen ne pokaže takoj.«

Nekateri toksini iz (so)sežigalnic se vgrajujejo v dedno zasnovo in se prenašajo na naslednje generacije. FOTO: Blažž Samec/Delo

Otroci v bližini (so)sežigalnic imajo dokazano več nevroloških bolezni, bolezni dihal in nekaterih vrst raka ter avtoimunih bolezni, novejše raziskave pa kažejo, da izpostavljenost onesnaževalu vpliva tudi na razvoj njihovega imunskega odziva, zato pri njih okužbe potekajo v težji obliki. Poleg tega se nekateri toksini vgrajujejo v dedno zasnovo in se prenašajo na naslednje generacije.

Zato mora sežig po besedah mlade zdravnice Ane Mavrič predstavljati skrajno izbiro, za kar naj poskrbi država z zakonodajo. Sedanji predlog uredbe o sežiganju komunalnih odpadkov po njenem to ni, poleg tega smo še daleč od evropskih standardov za sežig: »Slovenija mora zakonodajo o sosežigu izenačiti s sežigom in koncesije za sežig odpadkov naj veljajo le za sežigalnice, ne pa tudi za naprave za sosežig.«

Dr. Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC, pravi, da je nesprejemljivo, da imajo cementarne dovoljenja za višje mejne vrednosti izpustov strupenih snovi v ozračje kot sežigalnice. FOTO: Črt Majcen

Da je treba v uredbo o sežigu odpadkov zapisati čim nižje dovoljene mejne vrednosti izpustov, opozarja tudi dr. Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC. Zdi se mu nesprejemljivo, da »imajo cementarne dovoljenja za višje mejne vrednosti izpustov strupenih snovi v ozračje kot sežigalnice, hkrati pa je nadzor nad njihovim delovanjem pomanjkljiv«.