Mladi zdravniki hočejo iz enotne plačne malhe

Mladi zdravniki Slovenije – na njihovi spletni strani je zapisano, da zastopajo približno 4000 zdravnikov, vpisanih v register zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije, na stopnji do pet let po specialističnem izpitu – so prepričani, da jih sistem ne spoštuje.

Zahtevajo izstop zdravstva iz »enotne plačne malhe« oziroma enotnega plačnega sistema in odpravo plačnih nesorazmerij, kar je po njihovem mnenju pogoj za ohranitev vzdržnega javnega zdravstvenega sistema pred razkrojem zaradi odhodov kadra v zasebne ustanove ali tujino.

Pisali smo o občutku prizadetosti s strani mladih zdravnikov, saj bo imela po nedavnem povišanju plač v zdravstvu marsikatera medicinska sestra ali nekateri drugi poklici v bolnišnicah višjo plačo od zdravnika specialista, ki vodi delovni proces zdravljenja pacienta. To stališče so večkrat ponovili tudi na današnji virtualni novinarski konferenci, v katero se je s predstavitvami svojih izkušnenj vključilo več njihovih članov iz različnih ustanov in regij države.

Na vprašanje, ali so pripravili lastno pogajalsko izhodišče, so sicer odgovorili, da nimajo predloga, ki bi se ločeval od krovnega Fidesovega. Niti mandata za pogajanja, glede katerih so sicer povedali, da Fides s strani ministrstva še ni prejel nobene ponudbe.

Morala na psu

Srečanje na zoomu je moderiral specialist nuklearne medicine Jan Jamšek. Zbrali so se, ker so preobremenjeni, je povedal uvodoma, po njegovih besedah je njihova morala na psu. »Vsi veste, da smo podplačani, objavili smo plačilne liste,« je povedal in poudaril, da aktualna situacija ogroža javnozdravstveni sistem, kar je tudi rezultat kopičenja težav v zdravstvu že vrsto let. Izpostavil je, da si Slovenija ne sme dovoliti divje privatizacije in razkroja zdravstvenega sistema, ne sme si dovoliti ponovitev zgodb o razkroju sistema z drugih območij nekdanje Jugoslavije. 

Luka Kovač je glede plačnih nesorazmerij izpostavil, da ne gre le za prepričanje Fidesa, pač pa nasploh zdravnikov. »V našem skupnem zdravstvenem sistemu je zdravnik nosilec zdravstvene dejavnosti,« je povedal in ponovno postregel s podatki, da ima zdravnik sekundarij na začetku kariere 970 evrov osnovne plače, specializant neto 1230, specialist neto 1572, višji specialist 2379.

Dodal je, da se lahko zgodi, da zdravnik po 40 letu v javnem zdravstvu pri plači ne more več napredovati. Tako kot njegovi sogovorniki je prepričan, da aktualen sistem učinkovitosti ne prepozna kot vrednote. Napredovanje je možno po klasični uravnilovki, nagrajevanje je oteženo.

Kot je poudaril, želijo ustrezno ureditev plač v skladu s primerljivimi sistemi – na predstavitvi so izpostavili sistema v Veliki Britaniji in Nemčiji –, postopno urejanje delovnih pogojev in prehod na evropsko direktivo dela 40 + 8 ur, omogočiti več časa za obravnavo pacientov in administrativno razbremenitev.

FOTO: Matej Družnik/Delo

»Rabimo Marshallov načrt za zdravstvo«

Luka Puzigaća z mariborskega UKC je poudaril, da finančni zaslužek ni visoko med željami, zaradi katerih postaneš zdravnik, ob tem pa navedel postopek obveznih usposabljanj za zdravnike po diplomi in strokovni izpit, čemur sprva sledi status zdravnika sekundarija ali zdravnika brez specializacije. Sledi specializacija, ki traja najmanj 4 leta, v tem času pa je potrebno prav tako opravljati dežurstva, urgence, delati med vikendi. Sledi specialistični izpit, kar se zgodi nekje v starosti zdravnika nekaj več kot 30 let. 

Vodja mariborske urgence Gregor Prosen je izrazil skrb, ali bo sistem po pandemijski krizi, ki zahteva »nečloveški trud in žrtve«, dolgoročno vzdržen. Urgenco, na področju katere deluje, je označil za »mrežo na dnu,« ki ne sme popustiti. »K nam prihajajo ljudje, ki pomoči ne morejo dobiti drugod. Rešiti bomo morali zaostanke. Vljudno prosim, da nekdo pride z celostno, holistično rešitvijo za zdravstveni sistem. Šivanje in krpanje lukenj tu in tam ne vodi nikamor. Rabimo Marshallov načrt za zdravstvo. Kaj želimo dati pacientom in kaj smo jim sposobni dati?« Poudaril je pomen moči primarnega nivoja, zadostnega števila družinskih zdravnikov in vzdržnosti sekundarnega, specialističnega.

Tudi specialistka družinske medicine Nina Pokorn je prepričana, da je dober javni zdravstveni sistem vzdržen, če ima močne primarne temelje. »Zaenkrat človeka prestavljamo drugam in puščamo luknjo, kjer je delal doslej. Zdravnike razporejajo v covid ambulante, dežurne ambulante, k jemanju brisov, cepljenju ...«

Opozorila je, da se je ogromno ljudi odločilo za zasebna zavarovanja, nastal je vzporeden svet, zdravnik v javnem zdravstvu pa je pogosto le administrator.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Če dela kot trenerka, ima višjo urno postavko

Tudi Iva Jurov z UKC Ljubljana je izpostavila plačni vidik. Je specializantka, bila pa je tudi mlada raziskovalka, za kar je bila plača 890 evrov. Zaključila je doktorat, kar ji je prineslo le 40 evrov dodatka. Kot je povedala, raziskovalno delo ni dodatno plačano in tudi opravljati ga je potrebno v prostem času. Sicer vzporedno dela tudi kot športna trenerka, kjer je je učna postavka po njenih besedah višja, razmišlja pa o odhodu v tujino, »ker nas ta država niti toliko ne plačuje kot prodajalko v Hoferju, ki tam dela tri leta«.

Vasja Kašnik, ortoped iz Slovenj Gradca, je povedal, da ima kot specialist 1850 evrov neto plače. Povabili so ga v Avstrijo in mu ponudili delo s plačo okoli 7000 evrov, 13. in 14. plačo ... Brez sprememb bodo zdravniki zaposlitev iskali drugje, je poudaril. Pri zasebnikih ali izven medicinskih ustanov. 

Miloš Simov, specialist pediatrije iz Idrije, sicer pa zdravnik iz Srbije, ki je prišel v Slovenijo še kot študent, je govoril o slabšanju zdravstvenega sistema v njegovi matični domovini. O »metamorfozi zdravstva«, kjer so po vojni paciente marginalizirali in kjer je veliko zdravnikov in študentov odšlo iz države, država pa tega ni bila sposobna reševati. »Javno zdravstvo se razkraja, nastali so hibridi, zasebne prakse. Pacient je v tem izgubljen, primarno zdravstvo je zelo slabo,« je povedal.

Azra Herceg z UKC Ljubljana je ponovila znana dejstva, da imamo v Sloveniji 3,1 zdravnika na 1000 prebivalcev, kar je med najnižjimi številkami v EU, 140000 ljudi pa nima opredeljenega zdravnika. Dodala je, da je število medicinskih sester v Sloveniji kljub odhodom še relativno ugodno.