Zdravniki nič več iz javnega v zasebno

Pripravljeni osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti kaže, da so bili pomisleki o tem, da bo vlada odstopila od obljube po razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva, odveč. Če bo novela, kot je zapisana v zadnji različici, tudi sprejeta, zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev pri zasebnih zdravstvenih zavodih ali koncesionarjih.

Po napotnico za koleno k urologu, ginekologu, psihiatru ...

Zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, bo lahko delal v tem zavodu tudi čez redni delovni čas. K temu bo spodbujen s podjemno pogodbo, ki ne bo podvržena obdavčitvi. Pred sklenitvijo take pogodbe bodo morali biti izpolnjeni določeni pogoji, med drugim se bo podjemna pogodba dovoljevala le za tiste programe, pri katerih so presežene najdaljše dopustne čakalne dobe.

Ministrstvo bo uvedlo tudi merjenje efektivne obremenjenosti zdravstvenih delavcev, s čimer bodo določali, ali je sklenitev podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim upravičena.

Če bo zaposleni želel pridobiti soglasje za delo pri drugem javnem zavodu ali koncesionarju, bo moral imeti javni zavod za vrsto zdravstvene dejavnosti oziroma vrsto zdravstvenih storitev, za katero se izdaja soglasje, v posameznem koledarskem letu realiziran celotni program, ki ga predpisuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Za pridobitev soglasja bo moralo biti izpolnjenih še pet drugih pogojev, med drugim ga bo zaposleni lahko dobil – ne glede na morebitno svojo uvrstitev v varovano kategorijo delavcev – le, če ne bo odklanjal izmenskega dela, nadurnega dela, stalne pripravljenosti, dežurstva, vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu ...

Bo pa soglasje ne glede na izpolnjevanje naštetih pogojev in ne glede na časovno omejitev osem ur lahko izdano za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu, opravljanje zdravstvenih storitev pri Rdečem križu Slovenije, Javnem zavodu Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv – Slovenija Transplant ter v enotah Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Regulacija pri koncesionarjih

Koncesionarji bodo morali imeti po novem redno zaposlenih toliko ljudi, kot imajo določenega programa, zato bo obseg dela, za katerega bodo potrebovali zunanje sodelavce, majhen, so prepričani na ministrstvu.

Ti zunanji sodelavci bodo lahko delali samo še po podjemnih pogodbah in nič več kot pravne osebe (samostojni podjetniki ali družbe z omejeno odgovornostjo), a v takih primerih omenjena davčna olajšava ne bo veljala. Ta bo veljala le v primeru sklenitve pogodbe z lastnim delodajalcem.

»Ne zdi se nam prav, da več zdravstvenih delavcev opravlja delo po s. p. in d. o. o., po drugih davčno ugodnih pogodbah. Prav je, da imajo koncesionarji redno zaposlene, ki opravljajo program. Tako izenačujemo pogoje med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji,« je dejala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel. Pri tem se sicer postavlja vprašanje, ali bo ta rešitev zakonsko vzdržna. Zakon o delovnih razmerjih namreč prepoveduje sklepanje pogodb z lastnimi zaposlenimi, a na ministrstvu so prepričani, da so izjeme možne.

Koncesionarji bodo imeli trimesečni prehodni rok, v katerem bodo morali delovanje prilagoditi novim pravilom, torej redno zaposliti toliko kadra, kot imajo odobrenega programa.

Glas ljudstva: Pisci zakona podcenjujejo javnost

Cilj zagotavljati dostopen javni zdravstveni sistem

Novela zakona ureja tudi področje nosilcev zdravstvenih dejavnosti, mrežo javne zdravstvene službe, definira pogoje za vodstva zavodov: med drugim bo mandat strokovnega direktorja časovno vezan na mandat generalnega direktorja. Na novo se bodo definirale vrste bolnišnic, vlada pa bo po novem z uredbo lahko določila tudi najvišjo zgornjo mejo cen zdravstvenih storitev, ki bodo veljale tudi za zasebne izvajalce.

Po besedah ministrice za zdravje je cilj novele zagotavljati dostopen javni zdravstveni sistem, v katerem bodo imeli dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev brez doplačil ali plačil.

Novelo sta ministrica in predsednik vlade Robert Golob danes predstavila Združenju zdravstvenih zavodov, Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornici – Zvezi) in Zdravniški zbornici Slovenije. Konkretne odzive lahko pričakujemo v prihodnjih dneh, saj bodo osnutek novele dobili šele danes, v ponedeljek pa bo šla novela v koalicijsko usklajevanje.

V Glasu ljudstva so se v torek že kritično odzvali na novelo, češ da prepoveduje delo zdravstvenim delavcem (zaposlenim v javnih zavodih) le pri zasebnikih, ne pa tudi pri koncesionarjih – kar bo po njihovem mnenju še naprej omogočalo dvojno prakso (tako imenovano dvoživkarstvo), zato so že pripravili svoj predlog zakona. Poslanec Miha Kordiš ga bo kot prvi podpisani v državni zbor vložil prihodnji teden.