Novi načrt preobrazbe slovenskega zdravstva

Če bomo pustili razmere v zdravstvu takšne, kakršne so, nas ne čaka nič dobrega, zato so spremembe nujne, je dejal prvi mož Fidesa Damjan Polh ob včerajšnji predstavitvi Dolgoročnega načrta preobrazbe slovenskega zdravstva. Tega so z zunanjimi sodelavci pripravili v Društvu poslancev 90 (DP90), katerega predsednik je Marjan Podobnik in združuje okoli 300 bivših poslancev.

Tomaž Schara, predsednik odbora za varnost pacientov in kakovost v zdravstvu pri Zvezi organizacij pacientov Slovenije, je dejal, da je načrt preobrazbe, v katerem so nanizani številni predlogi, podlaga za razmišljanje, ki temelji na primerih dobrih praks iz evropskih držav.

Po njegovih besedah je ključ do preobrazbe zdravstva načrtovanje, ki bo omogočilo boljšo koordinacijo, postavilo jasne cilje ter izboljšalo učinkovitost delovanja zdravstvenega sistema.

Načrt predvideva temeljite spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile ločitev regulativne in upravljavske vloge v zdravstvenem sistemu. Ministrstvo za zdravje naj postane regulator in nadzornik izvajanja, upravljanje pa naj prevzamejo izvajalci po načelu subsidiarnosti. Pomembna je tudi profesionalizacija upravljanja zdravstvenih zavodov, uvedba sodobnega poslovnega informacijskega sistema in preoblikovanje zdravstvene blagajne v pravo zavarovalnico. To bi po mnenju avtorjev izhodišč omogočilo boljše upravljanje finančnih virov, predstavljalo temelj za preprečevanje razbohotene korupcije in zagotavljanje stabilnega financiranja zdravstvenega sistema.

Nujne korenite spremembe zakona

Tina Bregant, zdravnica in soavtorica izhodišč, je poudarila, da je za rešitev sistema ključno, da je v njem dovolj kadra. Ljudje želijo priti do zdravnika, ta bi moral delati tisto, kar zna in zmore edino on – torej jemati anamnezo, imeti čas za pogovor in opravljanje kliničnih pregledov, ne pa da mora opravljati še veliko administrativnih opravil, je poudarila govornica. Opozorila je, da imamo v Sloveniji na papirju zagotovljeno univerzalno dostopnost do zdravstvenih storitev, ki je v praksi ni. Po njenem mnenju bo v prihodnje nujna specializacija bolnišnic predvsem za rutinske posege in potem združevanje določenih služb. V Avstriji imate, na primer, regijsko združene službe. Na terciarni ravni bi bila po mnenju Bregantove potrebna mrežna organizacija, dobiti pa bi morali tudi kvartarni center – akademsko bolnišnico. Ta bi bila učna baza in prostor za testiranje sodobnih tehnologij, omogočala bi regijsko in čezmejno sodelovanje. Poskrbeti bo treba tudi za nadgradnjo nujne medicinske pomoči, dispečersko in reševalno službo, vključno s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo, oskrbo na domu ter paliativno oskrbo. »Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju potrebuje korenite spremembe. To je naloga ministrstva za zdravje,« je zaključila Bregantova.

Reforma po majhnih korakih

Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je poudarila, da se zdravniki zavzemajo za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. »Ne želimo si, da bi se ustvarila dva paralelna sistema: eden za bogate z najboljšim zdravstvenim kadrom in drugi za revne.« Zdravniške organizacije so sicer že lani pripravile predlog enajstih ukrepov za rešitev zdravstva.

»Slovensko zdravstvo še vedno ni slabo, zato ker ga iz dneva v dan v rokah držimo zdravstveni delavci. Včasih grdo rečem, da je zdravstvo dobro kljub zdravstvenemu sistemu. A to ne bo trajalo dolgo, zato zdravniki prosimo, da se v državi uvedejo smiselne in dolgoročne spremembe zdravstvenega sistema,« je poudarila. Predsednik Zdravniškega sindikata Fides Damjan Polh je dejal, da je za reformo nujen širši družbeni konsenz in odločno politično okolje: »Že leta 2014 se je zdravniška stroka poenotila in napisala strategijo za izhod iz krize. Od tistih točk bi bila še danes marsikatera aktualna.«

Obljubljene reforme zdravstva po njegovem mnenju ni, prenova plačnega sistema pa je farsa: »Po dveh letih in pol, odkar je ta vlada začela mandat, smo še na slabšem, stanje v zdravstvu pa je alarmantno.«

Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec je dejal, da na ministrstvu za zdravje delajo korake, ki so pravzaprav reformni, čeprav jih uradno tako ne imenujejo. Prva naslednja stvar, ki jo bodo naredili, tako je izvedel od ministrice, je zakon o nekrivdni odškodninski odgovornosti. To bo velik korak za pacienta, je prepričan Gerbec. Ta sicer v imenu zveze predlaga, da se ustanovi koalicija civilne družbe za razvoj zdravstva in da se zagotovi soodločanje državljanov pri določanju zdravstvene politike in zakonodaje.

Za zagotavljanje nenehnega izboljševanja je ključna tudi uvedba sistemov za merjenje in analizo kakovosti zdravstvenih storitev, a je upokojeni zdravnik Janez Remškar pri tem poudaril, da si tudi zdravniki v resnici meritev ne želijo, saj bi se izkazalo, kdo je dober. Po njegovem mnenju je v zdravstvenem sistemu potrebna obuditev principov, kot so odličnost, znanje, humanizem, odgovornost, altruizem, spoštovanje sodelavcev in timsko delo. »Nujno je tudi racionalizirati zdravniško delo, spremeniti sistem selekcije pri izbiri študentov medicine in vsaj na področju medicine in zdravstvene nege uvesti meritokracijo. Po njegovem mnenju v zdravstvu manjka tudi načrtovanje za daljše obdobje, ne le za leto ali nekaj let vnaprej.